O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 12
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 276)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Delničarji vs. upniki

Ilić Uroš, Jan Matjaž, Bratina Miha, 4.4.2013

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 13/2013Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v postopkih zaradi insolventnosti postavlja interese upnikov pred interese delničarjev. Interese delničarjev za nadaljevanje poslovanja insolventne družbe je tako dopustno uresničevati samo v obsegu, pri katerem niso ogroženi interesi upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev v čim večjem deležu. Upniške interese v skladu z ZFPPIPP zastopa upniški odbor, ki je po 87. členu ZFPPIPP pristojen, da 1. daje mnenje ali soglasje k posameznim dejanjem, 2. obravnava poročila upravitelja in 3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Sporna učinkovitost pri ustvarjanju prava

dr. Šime Ivanjko, 31.1.2013

Pravoznanstvo

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 4/2013Pesnik Tone Pavček je na kulturnem srečanju februarja 2010 potožil glede delovanja države v času od osamosvojitve do danes: "Otroštvo države smo zapacali, umazali, ponemarili, prtljaga, ki jo od osamosvojitve nosimo s seboj, nam ni v čast ali v prid, ampak v breme." Je pesnik imel v mislih tudi nas pravnike? Vsekakor!
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Izvršnica ali menica?

dr. Šime Ivanjko, 24.1.2013

Menica in ček

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 3/2013Pred kratkim smo v našem pravnem redu dobili izvršnico kot sredstvo za plačilo denarnih obveznosti, ki naj bi nadomestila menico in pripomogla k hitrejšemu poplačilu dolgov. Izvršnica je idealen instrument za prisilo dolžnika, da plača svojo obveznost, vendar le, če ima denar na računu, a noče plačati ali s plačilom zavlačuje. Če pa nima denarja, je izvršnica tudi sredstvo za hitrejše pošiljanje pravnih subjektov v nepotreben stečaj, ker omogoča blokado vseh računov pri bankah in drugih finančnih institucijah, ki vodijo račune dolžnika. Izvršnica veliko ne pripomore k odpravi nelikvidnosti, če dolžnik nima sredstev, kar pa je primarni vzrok nepravočasnega poplačila obveznosti v podjetništvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Tuje perje, argumenti in plagiat

Ranka Ivelja, 20.12.2012

Pravoznanstvo

Ranka Ivelja, Pravna praksa, 49-50/2012Dr. Marko Novak mi v svojem prispevku v PP očita sodelovanje pri osebni diskvalifikaciji in akademski likvidaciji ter napade "z nizkimi udarci" v Dnevniku. Med drugim je zapisal, da mu nisem dovolila objaviti celotnega odgovora oziroma da sem iz odgovora iztrgala le tista dejstva, ki so se "vklopila" v "zgodbo", in da sem - razumeti je, da neupravičeno - zapisala, da konkretnih očitkov ni hotel komentirati. Za povrh naj bi izrabila profesorjevo "čustveno vznemirjenost, naivnost in nespretnost komuniciranja" z mediji ter jo skušala uporabiti zoper njega v smislu osebne degradacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Upravičenost pojma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča

dr. Albin Igličar, 6.12.2012

Stavbe in stavbna zemljišča

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 47/2012S politično revolucijo ne prenehajo veljati vse splošne pravne norme prejšnjega pravnega sistema. Neveljavnost zadene navadno samo ustavne norme in tiste predpise, ki urejajo družbene odnose, ki bistveno nasprotujejo ciljem novega političnega sistema. Druge norme, ki regulirajo odnose med ljudmi, pa novi pravni sistem prevzame od prejšnjega oziroma zagotovi novo osnovo njihovi veljavnosti. Postavitev novega pravnega sistema je vselej zelo zahtevno opravilo, ki ga ni mogoče končati v kratkem času. V Sloveniji je to prvo obdobje trajalo dobrih deset let, ko je bila v osnovi sprejeta nova zakonodaja na ključnih pravnih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

SDH

Gašper Friškovec Iršič, 15.11.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Gašper Friškovec-Iršič, Pravna praksa, 44/2012"Zdi se, da se ob vsem govorjenju o smernicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o korporativnem upravljanju ter o potrebi tega, da država svoje premoženje upravlja čim bolj kot gospodarske družbe, pozablja, da država ni gospodarska družba, temveč organizacija za zagotavljanje javne koristi." Tako je že na začetku opozoril profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Rajko Pirnat, govornik na srečanju Pravniškega društva Ljubljana, ki je 8. novembra 2012 že tradicionalno potekalo v ljubljanskem City hotelu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Zakon o gospodarskih družbah z novelami ZGD-1D do ZGD-1G

mag. Uroš Ilić, 8.11.2012

Kultura in umetnost

mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 43/2012Od sprejema Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je minilo komaj šest let, pa je že doživel sedem novel, od tega kar štiri v zadnjih dveh letih. Zakonodajna dinamika - kljub opozorilom strokovne javnosti o prepogostem noveliranju temeljnih pravnih predpisov - ne popušča. Celo nasprotno. Zakonodajni ritem se pospešuje in v večnem maratonskem teku za sabo pušča upehano pravno prakso ter zasoplo pravno teorijo in založništvo. Novela ZGD-1C je bila tako zadnja, ki jo je GV Založba pospremila z uvodnimi pojasnili. Triletni zaostanek sta v ciljni ravnini dr. Marijan Kocbek in dr. Saša Prelič odlično nadoknadila, saj sta v skupnem delu (GV Založba, 2012, 663 strani) pripravila pojasnila k zadnjim štirim novelam. Rezultat je torej trenutno izenačen, upam pa si predvideti, da ne prav za dolgo, saj pogosti klic "hiti počasi" že dolgo ni več slišan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Problemi zakonodajne politike

dr. Albin Igličar, 5.7.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 26/2012V drugi polovici prejšnjega desetletja je Nemško združenje za zakonodajo (Deutsche Gesellschaft für Gesetzgebung - DGG) pripravilo prikaz stanja na področju vede o zakonodaji in ga povzelo v dvanajstih tezah oziroma vprašanjih. Ta spoznanja interdisciplinarnih raziskovanj zakonodajne dejavnosti ter metod in tehnik zakonodaje so bila prevzeta in objavljena tudi v glasilu Evropskega združenja za zakonodajo (European Association of Legislation - EAL). Sledeča raziskovanja so izpostavila trditev, da sprejemanje zakonov ni le politični akt, temveč neke vrste umetnost oziroma veda, ki pa zahteva učenje in nadaljnje izpopolnjevanje. Stanje in razvojne težnje vede o zakonodaji v Evropi so člani ustreznih društev in združenj strnili v posebne teze. Ob njihovem prebiranju naletimo na številne podobne probleme, ki se pojavljajo v zakonodajnem procesu dograjevanja slovenskega pravnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Tembatsu - druga od suhih krav

dr. Albin Igličar, 26.4.2012

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 16-17/2012Med slovensko inteligenco se sicer počasi, a vztrajno širijo spoznanja in ideje, ki jih v naš prostor in čas prinašajo knjige dr. Boštjana M. Zupančiča. Med njimi še zlasti izstopa v preteklem letu objavljena študija z naslovom Tembatsu (božja kazen) (samozaložba, Strasbourg 2011, 253 strani). Če iz knjige, ki jo je treba brati počasi in zbrano, ob filozofskih, bioloških, psiholoških ter socioloških vidikih izpostavimo pravni epifenomen, je vendar nujno vsa avtorjeva spoznanja o pravnem redu ves čas povezovati z dogajanji v pojavih, ki jih klasična pravna teorija poimenuje materialni pravni viri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Prevzem zdravih jeder

Ilić Uroš, Jan Matjaž, Štefančič Klemen, 19.4.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Klemen Štefančič, Pravna praksa, 15/2012V gospodarski praksi se praviloma prevzemajo solventne gospodarske družbe z visoko likvidnostjo, neizrabljenimi možnostmi zadolževanja ter ugodnim razmerjem med denarnimi tokovi in tržno ceno delnic. V času gospodarske krize pa prevzemniki pogosteje proučujejo tudi možnosti prevzema insolventnih tarč, ki so zanje lahko zanimive zaradi sinergij v povezovanju poslovnih aktivnosti podjetij, pridobitve distribucijskih kanalov, tržnih deležev in proizvodnih procesov insolventnih družb. Vsi ti dejavniki predstavljajo posebno vrednost, ki je v primeru prenehanja delovanja podjetja ni mogoče vedno ustrezno izrabiti. Insolventne družbe so lahko prevzete tudi tedaj, ko se nad njimi že vodi sodni postopek zaradi insolventnosti. Insolventni dolžnik je v postopku prisilne poravnave lahko prevzet na podlagi sklepa upniškega odbora v okviru instituta spremembe osnovnega kapitala, s katerim lahko upnik pridobi delnice dolžnika in tako tudi nadzor nad družbo. V stečajnem postopku do pridobitve delnic dolžnika ne more priti, saj se razveljavijo, lahko pa se prevzame dolžnikov podjem - tj. premoženje, ki tvori poslovno celoto, in tako prav tako doseže podobne ekonomske učinke kot s prevzemom. Do prevzemov pa lahko pride tudi v primerih nakupa večinskega oziroma pomembnega deleža delnic (hčerinskih ali drugih delniških družb), katerih imetnik je insolventni dolžnik, kadar so predmet prodaje v stečajnem postopku. Take transakcije so za upnike stečajnega dolžnika najugodnejše, saj je v teh primerih cena delnic zaradi prevzemne premije lahko bistveno višja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄2

Izbrisi pravnih oseb iz sodnega registra - pravna ustvarjalnost ali napaka?

dr. Šime Ivanjko, 19.1.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 2/2012 Sprejetje Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) je sprožilo več razprav in odprlo številna vprašanja, ki ne zadevajo samo formalnega in materialnega prava ter nomotehničn
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

Pravniki smo kapitulirali pred ekonomijo, politiko in mediji

dr. Šime Ivanjko, 12.1.2012

Pravoznanstvo

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 1/2012V naši družbi delujejo pravniki, ki so družbeno funkcionalno pomembni, in pravniki, ki so delovno potrebni. Vsak mora sam oceniti, v katero kategorijo je uvrščen, kajti od njega ni odvisno, v katero skupino ga umešča družbeno okolje. Družbeni sistem, politična elita, geografska umeščenost, družinsko
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄47

Novi zakonodajalci - novo upanje

dr. Albin Igličar, 8.12.2011

Pravoznanstvo

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 47/2011 Po vsakokratni novi sestavi Državnega zbora vznikne upanje, da bodo rezultati njihovega dela boljši, kot so bili rezultati predhodnikov. Toda v vseh dosedanjih menjavah "konkretnih zakonodajalcev" je temu upanju kaj kmalu sledilo razočaranje in boleča sprijaznjenost z ugotovitvijo, da z boljšo
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

Sodno varstvo pravic v civilnih zadevah - čezmejni civilni postopki v EU

dr. Tjaša Ivanc, 24.11.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Civilni sodni postopki

dr. Tjaša Ivanc, Pravna praksa, 45/2011 Pravna fakulteta v sodelovanju z Univerzo v Mariboru je 17. in 18. novembra pod vodstvom profesorice s te fakultete dr. Vesne Rijavec, profesorja s PF Univerze Karla Franca v Gradcu dr. WolFganga Jelineka in profesorice s PF Univerze v Zagreb dr. Jasne Garašić organizirala odmeven dogodek. V ok
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄18

Razmerje med (evropskim, slovenskim) davčnim in civilnim pravom

Marko Ilešič, 12.5.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Marko Ilešič, Pravna praksa, 18/2011Isti (civilno)pravni posel ima lahko poleg pravnih posledic, zaradi katerih je ena ali več oseb izrazilo svojo poslovno voljo, tudi druge, ki so javnopravne narave. Zelo pogosto ima nastanek ali spolnitev pravnega posla davčnopravne posledice. Mislim zlasti na davek na dodano vrednost, pa tudi na davek na dediščine in darila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄12

Strategija - predhodnica zakonodaje o lokalni samoupravi

Albin Igličar, 31.3.2011

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 12/2011Težave pri uresničevanju ustavne določbe o oblikovanju pokrajin in vprašanja, ki jih je sprožila odločba Ustavnega sodišča v zvezi z ustanavljanjem občine Ankaran, in nenehne spremembe Zakona o lokalni samoupravi so navedle - zlasti strokovne kroge - na misel o nujnem premisleku o strategiji razvoja lokalne in regionalne samouprave v Sloveniji. Tem zamislim so tokrat prisluhnili tudi politični krogi, zato je Odbor za lokalno samoupravo pripravil javno predstavitev mnenj o strategiji razvoja lokalne samouprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄6-7

Zakonodajni referendum

Albin Igličar, 17.2.2011

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 6-7/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄4

Zavrnitev vnovčenja menice za fizično osebo

Šime Ivanjko, 3.2.2011

Civilni sodni postopki

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 4/2011Banka je zavrnila vnovčenje menice za fizično osebo z razlago, da po njenih splošnih pogojih za poslovanje z osebnim računom menica ni predvidena kot instrument za poslovanje z osebnim računom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄49-50

Prodaja nepremičnih kulturnih spomenikov v državni lasti

Ivanc Tjaša, Vrenčur Renato, 16.12.2010

Naravna in kulturna dediščina

Tjaša Ivanc, Renato Vrenčur, Pravna praksa, 49-50/2010Državni zbor je potrdil besedilo Odloka o Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 evrov za organe državne uprave in za pravosodne organe za leto 2012 (v nadaljevanju Odlok). Z Odlokom se predvideva prodaja nekaterih najpomembnejših nepremičnih kulturnih spomenikov državnega pomena. Država bo do leta 2012 ponudila v odkup znane gradove, kot so Rihemberk nad Branikom, Otočec in Socka pri Vojniku (ti so predvideni že v letu 2011), Borl, Viltuš, Bizeljsko, Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem, Gradac pri Metliki in Turnišče pri Ptuju. Vprašanje je, ali je taka odločitev o prodaji kulturnih spomenikov državnega pomena najprimernejša. Predvidene so namreč razmeroma nizke orientacijske vrednosti teh nepremičnin, ki so izjemnega splošnega oziroma javnega pomena za kulturno dediščino. Pri tem je treba upoštevati, da temeljna načela varstva kulturne dediščine poudarjajo zlasti, da je odtujitev spomenika v lasti države, pokrajine ali občine dopustna le, če se s tem izboljšata njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi taka uporaba, ki je v skladu z družbenim pomenom spomenika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄42

Aristotel: Politika

Albin Igličar, 28.10.2010

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 42/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄40-41

Prepisovanje oziroma transkribiranje zvočnih posnetkov sodnih obravnav

Mira Krajnc-Ivič, 15.10.2010

Civilni sodni postopki

dr. Mira Krajnc-Ivič, Pravna praksa, 40-41/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄39

Veter harmonizacije mednarodnega civilnega procesnega prava

Ivanc Tjaša, Kežmah Urška, 7.10.2010

Civilni sodni postopki

Tjaša Ivanc, Urška Kežmah, Pravna praksa, 39/2010Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je 23. in 24. septembra pod vodstvom prof. dr. Vesne Rijavec gostila odmeven dogodek. V okviru projekta Poenostavitev izterjave denarnih obveznosti v EU, ki ga podpira EU v okviru posebnega programa Civilno pravosodje Evropske komisije, v katerem sodelujejo partnerske univerze, več kot 16 nacionalnih poročevalcev in številni raziskovalci, sta bili pod skupnim naslovom Sodno varstvo pravic v civilnih zadevah organizirani dve mednarodni znanstveni konferenci: Poenostavitev izterjave denarnih obveznosti v EU in Nepravdni postopki v stvarnopravnih in stanovanjskih zadevah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Zakon o medijih in Platon

Albin Igličar, 30.9.2010

JAVNO OBVEŠČANJE

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 38/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Civilna okuženost

Jože Ilc, 30.9.2010

Civilni sodni postopki

Jože Ilc, Pravna praksa, 38/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Pasti pri zavarovanju odgovornosti odvetnikov

Šime Ivanjko, 30.9.2010

ZAVAROVALNIŠTVO

dr. Šime Ivanjko, Pravna praksa, 38/2010Članek iz revije Pravna praksa
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(7) 48(1) 47(4) 45(4)
44(4) 44-45(1) 43(2) 43-44(1)
42(3) 41(2) 41-42(2) 40-41(3)
39(2) 39-40(2) 38(4) 38-39(2)
37(4) 37-38(1) 36(3) 35(9)
34(4) 33(3) 32(5) 31(5)
31-32(4) 30(1) 30-31(2) 29(2)
29-30(2) 28(2) 28-29(1) 27(4)
26(3) 25(2) 25-26(2) 24(3)
24-25(1) 23(2) 23-24(5) 22(3)
22-23(1) 21(5) 21-22(1) 20(6)
19(6) 19-20(4) 18(6) 17(3)
Več...

Leto objave

2019(3) 2018(3) 2017(7) 2016(9)
2015(6) 2014(10) 2013(15) 2012(9)
2011(6) 2010(11) 2009(8) 2008(13)
2007(9) 2006(11) 2005(10) 2004(15)
2003(9) 2002(7) 2001(9) 2000(5)
1999(19) 1998(9) 1997(10) 1996(12)
1995(14) 1994(6) 1993(8) 1992(10)
1991(13)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHI JKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov