O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 39
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 966)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Varstvo poslovne skrivnosti

Gostiša Eva, Levovnik Jure, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Eva Gostiša, mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 7/2019V kratkem lahko pričakujemo sprejem Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), s katerim bo Slovenija, sicer z zamudo, prenesla v svoj pravni red Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Direktiva). Direktiva je poleg nove materialnopravne ureditve poslovnih skrivnosti predpisala tudi minimalne zahteve glede sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti. Nova materialnopravna ureditev je predmet tega članka, ureditev sodnega varstva pa bo obravnavana v eni od naslednjih številk revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Pionir slovenske pravne informatike - mag. Janez Toplišek (1941-2019)

Franci Gerbec, 7.2.2019

Ostalo

Franci Gerbec, Pravna praksa, 5-6/2019Tretjo soboto v januarju smo se številni prijatelji, kolegi in sodelavci skupaj z njegovimi najbližjimi na mengeškem pokopališču poslovili od dolgoletnega člana Društva pravnikov Ljubljana mag. Janeza Topliška, univ. dipl. pravnika. Življenjsko pot mu je pretrgala usodna možganska kap prav na dan tradicionalnega društvenega srečanja ljubljanskih pravnikov, ki se ga je nameraval udeležiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Etažna lastnina na stavbni pravici: dvakratni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta

David Borlinič Gačnik, 10.1.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 1-2/2019Splošno načelo superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pove, da stavba kot samostojna stvar v pravu ne obstaja. Stavba je del zemljišča, na katerem stoji, lastnik zemljišča je hkrati lastnik stavbe. V tem članku obravnavamo dva odstopa od omenjenega načela: stavbno pravico in etažno lastnino ter njuno kombinacijo: etažno lastnino na stavbni pravici. Posebno pozornost namenimo oblikovanju in prenehanju etažne lastnine na stavbni pravici v povezavi z usodo hipotek ter obstoju stavbne pravice na svoji stvari.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Nadaljevanje agonije za družbenike izbrisanih družb?

Ivanjko Šime, Grušovnik Lara, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Šime Ivanjko, Lara Grušovnik, Pravna praksa, 49-50/2018Dne 11. decembra 2018 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu razglasilo sodbo v zadevi Lekić proti Sloveniji, s katero ni ugotovilo kršitev človekovih pravic pri izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra in ex lege prenosu odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) iz leta 1999. Navedeni zakon je bistveno odstopal od temeljnega načela korporacijskega prava, da družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti družbe samo do višine svojega kapitalskega vložka, z osebnim premoženjem pa le v primeru, da so izpolnjeni pogoji za institut spregleda pravne osebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

"Interes družbe" in sodelovanje delavcev pri upravljanju

dr. Mato Gostiša, 20.9.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 35/2018V zvezi z aktualnimi kodeksi upravljanja in različnimi drugimi "priporočili dobrih praks" korporacijskega upravljanja, ki jih sprejemajo posamezna stanovska združenja (npr. Združenje nadzornikov Slovenije - ZNS), se kot osnovno konceptualno vprašanje, ki je predmet teoretičnih razhajanj, pojavlja vprašanje, kaj pomeni pojem "interes družbe" kot tisti (nad)interes, ki naj bi mu bili člani organov družbe, vključno s predstavniki delavcev v teh organih, domnevno dolžni podrejati vse morebitne drugačne parcialne interese deležnikov družbe, ki naj bi jih sicer izvirno zastopali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Prvo leto državnega odvetništva

mag. Jurij Groznik, 20.9.2018

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Jurij Groznik, Pravna praksa, 35/2018Maja je minilo leto dni, odkar je stopil v veljavo nov Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv), novembra bo minilo leto dni, odkar ga državno odvetništvo uporablja. V primerjavi z Zakonom o državnem pravobranilstvu je nova ureditev funkcionarjem in javnim uslužbencem prinesla številne nove naloge in pristojnosti. Nova podlaga delovanja zastopnika države je odprla številna nerešena vprašanja, kar ima neposreden vpliv tako na organizacijo dela kakor tudi na način sodelovanja s strankami in potrebami po novih zaposlitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Direktiva 2012/29/EU: dve leti zamude pri implementaciji in načelo lojalne razlage

dr. Primož Gorkič, 29.3.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 12-13/2018Rok za prenos Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (v nadaljevanju Direktiva) se je iztekel 16. novembra 2015. Slovenija je Direktivo delno implementirala z novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini, nekatere kazenskoprocesne rešitve pa na prenos še čakajo; zadnji poskus implementacije v noveli ZKP-N ni uspel. Vendar pa to ne pomeni, da smejo kazenski sodniki z uporabo Direktive čakati na zakonodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Bitcoini kolektivnega upravljanja avtorske pravice - ali kako sodišče iz nič ustvari nekaj

Cene Grčar, 15.3.2018

Intelektualna lastnina

Cene Grčar, Pravna praksa, 10/2018Spori kolektivnih organizacij, zlasti Združenja SAZAS, z uporabniki, mediji, novinarji, odgovornimi uredniki, državnimi uradniki in državnimi organi imajo že dolgo brado. Ne nazadnje o tem priča obsežen pripad zadev, ki jih omenjeno združenje vodi na sodiščih - civilnih, kazenskih in upravnih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Pravni in davčni vidiki tehnologije blockchain

Goršič Nejc, Mernik Sara, 22.2.2018

Obligacije

Nejc Goršič, Sara Mernik, Pravna praksa, 7-8/2018GV Založba je v Ljubljani v hotelu Slon 14. februarja organizirala konferenco z naslovom Pravni in davčni vidiki tehnologije blockchain. Konferenco je otvoril dr. Peter Merc, ki je že uvodoma pojasnil, da je blockchain revolucionarna tehnologija. V digitalnem svetu so kopije vedno enake originalu in med njimi ni mogoče razločevati. Blockchain je v svojem bistvu veriga povezanih in kriptografsko zaščitenih informacij. Njihova bistvena lastnost je nespremenljivost. Ko je podatek enkrat zapisan in dan v verigo blokov, ga je nemogoče neopazno spremeniti. To omogoča prenos vrednosti oziroma informacije, ki se ne podvaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Objektivna ali krivdna odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave?

Jan Gantar, 15.2.2018

Ustavno sodišče

Jan Gantar, Pravna praksa, 6/2018Prva stališča o objektivni ali subjektivni naravi odškodninske odgovornosti države v našem pravnem prostoru segajo še v čas pred osamosvojitvijo. Ko je bil pred nekaj več kot desetimi leti izdan eden izmed dveh najvidnejših slovenskih zbornikov o odškodninski odgovornosti države, se avtorji glede tega instituta niso povsem poenotili. Še danes je v praksi Vrhovnega in Ustavnega sodišča možno zaslediti nekoliko različne pristope pri navajanju predpostavk odškodninske odgovornosti države. Zdi se, da na polemično vprašanje, ali je krivdo možno šteti kot eno izmed predpostavk odškodninske odgovornosti države, zares ni možno podati povsem zanesljivega odgovora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Ugled in avtoriteta sodstva ter zagovornikova pravica do izražanja

mag. Robert Golobinek, 15.2.2018

Človekove pravice

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 6/2018Ob otvoritvi letošnjega sodnega leta je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) 26. januarja pripravilo seminar z naslovom Avtoriteta sodstva, s katerim je naslovilo različna vprašanja, kot so pomen delitve oblasti, odgovornost sodišč in sodnikov, protiukrepi sodišč ter odnosi sodišč z javnostjo in mediji. Dan pred tem je predsednik sodišča Guido Raimondi predstavil statistiko sodišča za leto 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Varstvo pravic uporabnikov javnih medijev

mag. Damijan Gantar, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Damijan Gantar, Pravna praksa, 6/2018V tem prispevku se bom ukvarjal s posebnostmi postopkov pri uveljavljanju pravic in nalaganju obveznosti na področju javnih medijev. Javni mediji opravljajo javno službo na področju obveščanja in informiranja, na splošno pa je narava javnih služb v tem, da se posamezniku nudi neka dobrina - javne službe opravljajo servisno dejavnost. S tem, ko nekdo nudi neko dobrino (vključno z javnimi mediji), hkrati nad posameznikom izvaja tudi oblast. Njegova oblast se kaže v tem, da posamezniku odkloni storitev, ki se sicer splošno ponuja, ali pa da posamezniku naloži neko obveznost (na primer obveznost cepljenja, obveznost plačevanja RTV-prispevka ipd.). S tem odloča o pravicah in obveznostih podobno, kot to delajo državni organi. Kot navaja Erik Kerševan v svojem prispevku Vloga procesnega prava pri odločanju v nedržavnem sektorju, gre v teh primerih za oblastveno odločanje, in ne pogodbeno zasebno razmerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Spremembe davčne zakonodaje v letu 2018

Guštin Irena, Medle Irma, Istenič Petra, Rupnik Tadeja, 15.2.2018

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

mag. Irena Guštin, Irma Medle, mag. Petra Istenič, mag. Tadeja Rupnik, Pravna praksa, 6/2018Državni zbor je 28. novembra 2017 potrdil paket davčnih zakonov. Sveženj obsega novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Predlagane rešitve "gredo v smeri nadaljnjega prestrukturiranja davčnih bremen, izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanja administrativnih bremen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC

dr. Peter Grilc, 25.1.2018

Kultura in umetnost

dr. Peter Grilc, Pravna praksa, 3-4/2018Rdeča: pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik; rumena: pogoji pogodbe za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec. Knjiga avtorice Maje Koršič Potočnik: Priročnik za uporabo rdeče in rumene pogodbe FIDIC je bila izdana pri založbi Uradni list leta 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Tekmovanje Študentska pravda: prometna nesreča, povzročena s samovozečim vozilom

David Borlinič Gačnik, 25.1.2018

Obligacije

David Borlinič-Gačnik, Pravna praksa, 3-4/2018Tekmovanje Študentska pravda je potekalo že tretje leto zapovrstjo v organizaciji PF Univerze v Mariboru. Projekt, katerega snovalci so mladi pravniki in študenti prava, postaja tradicionalen, na kar kažeta tudi naraščajoče zanimanje študentov in velika udeležba na tekmovanju - tako tekmovalnih ekip kot poslušalcev. Tekmovanja se je v letošnjem študijskem letu udeležilo devet ekip z mariborske, ljubljanske in novogoriške pravne fakultete. Organizacija tekmovanja je potekala pod okriljem dekanje PF Univerze v Mariboru profesorice dr. Vesne Rijavec, profesorice dr. Tjaše Ivanc, Denisa Baghrizabehija in Denisa Magyara.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Opis kaznivega dejanja v kazenskem postopku, prvi del: vsebinske in formalne razsežnosti opisa kaznivega dejanja

dr. Primož Gorkič, 18.1.2018

Kazenski postopek

dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 2/2018V kazenskih postopkih, ki sledijo akuzatorno-inkvizitorni tradiciji, običajno kot informacijsko hrbtenico postopka označujemo kazenski sodni spis. Latinski rek Quod non est in actis non est in mundo danes nedvomno še vedno velja in opozarja na spoznavne omejitve, ki spremljajo vsak, ne le kazenskega postopka. Vendar pa se s krepitvijo akuzatornih prvin kazenskega postopka kot informacijski temelj vsake kazenske zadeve vse močneje vzpostavlja opis kaznivega dejanja. To potrjuje tudi novejša judikatura slovenskih in tujih oziroma mednarodnih sodišč. Zato kaže tej prvini kazenskih postopkov nameniti nekoliko več pozornosti in sistematične obdelave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov 2017 (3.)

Maček Patricij, Gale Maksimilijan, Gorjup Ines, 16.11.2017

Ostalo

Patricij Maček, Maksimilijan Gale, Ines Gorjup, Pravna praksa, 44/2017Profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Vasilka Sancin je na sekciji o brexitu, migracijah in digitalnem pravu spregovorila o pravnem položaju oseb na ozemlju države, ki jim zavrne prošnjo za mednarodno zaščito. Povedala je, da je v Evropski uniji (EU) leta 2014 za mednarodno zaščito zaprosilo 626.960 oseb, leta 2015 pa 1,322.825 oseb, pri čemer je bilo od slednjih 52 odstotkov uspešnih na prvi in 14 odstotkov na drugi stopnji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Dnevi slovenskih pravnikov 2017 (2.)

Gale Maksimilijan, Gorjup Ines, Kolenc Blaž, Briški Lora, 9.11.2017

Ostalo

Maksimilijan Gale, Ines Gorjup, Blaž Kolenc, Lora Briški, Pravna praksa, 43/2017Z mislijo "če je gospodarstvo avto, je gradbeništvo njegov motor" je odvetnik dr. Konrad Plauštajner v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomen gradbeništva in njegovega pravnega urejanja ter k besedi povabil odvetnika Ivana Ravbarja, ki je predstavil pravno naravo projektantove odgovornosti za napako gradnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Še o postopku dodelitve dovoljenja AIPA

Špela Grčar, 26.10.2017

Intelektualna lastnina

Špela Grčar, Pravna praksa, 41-42/2017Ne morem, da se na članek z naslovom Absurdenija - pravna dežela neizvršljivo-izvršljivih upravnih odločb avtorja Almina Gorinjaca ne bi odzvala, saj gre za pravno problematiko, ki jo dobro poznam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Konflikt svobode izražanja medijev pri poročanju o kazenskih postopkih in pravice obdolženca do zasebnosti

Ines Gorjup, 13.10.2017

Človekove pravice

Ines Gorjup, Pravna praksa, 39-40/2017"Gre za temelj demokratične družbe in enega izmed osnovnih pogojev za njen napredek ter posameznikovo izpopolnjenje v njej," je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v lanski sodbi Bédat proti Švici opredelilo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). V praksi svoboda izražanja pogosto trči ob pravico do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, zato je v takšnih primerih nujno pretehtati, kateri od teh pravic dati prednost. Skladno s prakso ESČP odločanje o tem sodi v polje proste presoje držav podpisnic EKČP, o pravilnosti te presoje pa lahko naknadno odloča ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Delavec v delitveni ekonomiji (2): kakšno bo delovnopravno varstvo prihodnosti?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 5.10.2017

Delovna razmerja

dr. Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 38/2017V prejšnji številki Pravne prakse sva predstavili položaj delavcev/izvajalcev storitev v delitveni ekonomiji, in sicer njihovo delovno okolje ter načine vstopanja v razmerja z delodajalcem/naročnikom. Tokrat sva pod drobnogled vzeli klasične delovnopravne institute in jih osvetlili z vidika opravljanja dela v delitveni ekonomiji. Osredotočili sva se na obliko dela in sklenitev pogodbe, delovni čas, plačilo za opravljeno delo ter (ne)vključenost v kolektivne pogodbe in participativne pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delavec v delitveni ekonomiji (1): opravljanje dela ali storitev?

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 27.9.2017

Delovna razmerja

Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 36-37/2017Novi poslovni procesi skorajda na dnevni osnovi oblikujejo nove zahteve in nastajajo nove oblike dela, v katere vstopajo posamezniki po vsem svetu. Trenutno je v mednarodnem prostoru položaj delavca v delitveni ekonomiji (ang. sharing economy, tudi gig economy, platform economy, on-demand economy/work, collaborative economy ipd.) ena izmed najbolj žgočih tem. Čeprav se v Sloveniji s tem (za zdaj) soočamo v manjši meri kot denimo v Veliki Britaniji, kjer je t. i. "gig" delavcev več kot milijon, je ključnega pomena, da te spremembe zaznamo in jih tudi naslovimo oziroma rešitev ne prepuščamo naključju. Zato v tem prispevku najprej predstavljamo delitveno ekonomijo z vidika opravljanja dela in oblike dela, ki so nastale kot posledica poslovnih procesov delitvene ekonomije. V drugem delu prispevka, ki bo objavljen v prihodnji številki revije Pravna praksa, pa bomo analizirali nove oblike dela z delovnopravnega vidika in predstavili izkušnje izbranih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Relativnost 46. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 14.9.2017

Človekove pravice

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 34/2017Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP) v 46. členu določa, da imajo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) za države pogodbenice zavezujočo naravo. To pomeni, da so države obvezane spoštovati končno sodbo ESČP, v kateri nastopajo kot stranke, vendar pa se postavlja vprašanje, do kod seže ta zavezujoča narava odločitev oziroma ali lahko ESČP prisili države k sprejemu določenih ukrepov za odpravo ugotovljenih kršitev. S tem pravnim vprašanjem se je sodišče ukvarjalo v nedavni zadevi Moreira Ferreira proti Portugalski (št. 2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

dr. Mato Gostiša, 14.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 34/2017Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Ceste in druga (lokalna) gospodarska javna infrastruktura v stečaju

Darja Gabrijelčič, 6.7.2017

Promet in zveze - splošno

Darja Gabrijelčič, Pravna praksa, 26/2017Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008, podrobno ureja postopek prijave terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, prodaje premoženja stečajnega dolžnika ter prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, ne vsebuje pa nobenega specialnega določila glede uveljavljanja izločitvene pravice in prodaje nepremičnin, na katerih se nahajajo lokalna gospodarska javna infrastruktura (ceste, javne poti, javna parkirišča ipd.) in druge javne površine. V stečajnih postopkih se zato občine vedno pogosteje srečujejo z vprašanji, kako uveljaviti in zavarovati gospodarsko javno infrastrukturo, zlasti ceste. V nadaljevanju prispevka želim predstaviti veljavno pravno ureditev, temeljne težave, s katerimi se srečujejo občine (in stečajni upravitelji ter sodišča) v stečajnih postopkih, ter podati predlog za spremembo oziroma dopolnitev veljavnih predpisov. Izhodišče prispevka je v tem, da bi morala sodišča tudi v stečajnih postopkih upoštevati določilo drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah (ZCes-1), ki določa, da so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 39 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(18) 48(14) 47(11) 46(8)
45(15) 45-46(1) 44(14) 43(17)
43-44(2) 42(4) 42-43(4) 41(4)
41-42(8) 40(1) 40-41(6) 39(6)
39-40(7) 38(16) 38-39(1) 37(12)
37-38(2) 36(15) 36-37(39) 35(24)
35-36(1) 34(20) 33(14) 33-34(3)
32(6) 32-33(1) 31(6) 31-32(13)
30(8) 30-31(4) 29(4) 29-30(17)
28(16) 28-29(6) 27(17) 27-28(1)
26(18) 26-27(4) 25(7) 25-26(2)
24(11) 24-25(17) 23(19) 23-24(1)
Več...

Leto objave

2019(3) 2018(13) 2017(18) 2016(22)
2015(17) 2014(63) 2013(64) 2012(69)
2011(79) 2010(93) 2009(69) 2008(15)
2007(17) 2006(25) 2005(24) 2004(34)
2003(39) 2002(63) 2001(50) 2000(70)
1999(20) 1998(13) 1997(14) 1996(11)
1995(43) 1994(7) 1993(8) 1992(2)
1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov