O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 20
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 478)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Izobraževalne izjeme v direktivi EU o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu

Luka Novak, 4.4.2019

Intelektualna lastnina

Luka Novak, Pravna praksa, 14/2019Evropski parlament je 26. marca 2019 na plenarni seji sprejel usklajeni predlog Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju direktiva), ki po osemnajstih letih ponovno ureja avtorsko pravico na ravni skupnosti. O dveh členih, ki najbolj delita javnost (to sta v septembrskem predlogu 11. in 13. člen, v sprejeti verziji pa 15. in 17. člen), je bilo v različnih medijih povedanega že veliko, zato se bomo v tem članku posvetili drugim pomembnim členom, ki urejajo rabo v okviru digitalnega sveta in ki so za nekatere deležnike relevantnejši od v javnosti najbolj izpostavljenih. Predvsem bomo obravnavali člena, ki urejata pravice imetnikov književnih, znanstvenih in publicističnih del, to sta 5. in 16. člen direktive. Burna javna debata teh členov ni izpostavljala, večinoma jih je celo povsem zameglila ali pa napačno interpretirala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Etični kodeksi v zasebnem in javnem sektorju

Albert Nabernik, 21.3.2019

Pravoznanstvo, Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 12/2019Slovenija je nedvomno država z močno poudarjeno regulacijo. Skoraj ni področja, ki vsaj delno ne bi bilo urejeno s pravnimi normami. Še bolj bodeta v oči pogostost spreminjanja pravnih aktov in pomanjkljiva transparentnost postopkov. Pričujoči članek se ne nanaša na področje, ki je prenormirano, pač pa govori o etičnih načelih, standardih in ravnanjih, o katerih je premalo govora. Govorim o etičnem kodeksu poslancev: pravila o tem, kaj je zanje prav in kaj narobe, niso zapisana, so nejasna ali pa presplošna. Zato volivke in volivci nimamo jasnih meril, da bi lahko objektivno ocenili njihovo učinkovitost, strokovnost in integriteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Zadnje stopinje v vlogi varuhinje

Vlasta Nussdorfer, 21.2.2019

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 8/2019V uvodniku v Pravni praksi sem 14. februarja 2013 tik pred nastopom funkcije varuhinje človekovih pravic zapisala, da "se z veliko vnemo, odgovornostjo in tudi strahospoštovanjem podajam na povsem novo pot; osveščati, videti in reagirati". Gledam nazaj: Ali mi je uspelo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ogledalce, ogledalce povej ...

dr. Barbara Nerat, 17.1.2019

Sodišča

dr. Barbara Nerat, Pravna praksa, 3/2019Čeravno je sodstvo ves čas deležno takšne in drugačne pozornosti, se sodniki svoje vloge in odgovornosti zavedamo. Prisegli smo, da bomo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom in sodili po svoji vesti in nepristransko. Da se trudimo delati čim boljše, potrjujejo podatki EU Justice Scoreboarda, ki so Slovenijo z vidika sposobnosti obvladovanja zadev umestili v sam vrh. Da kot celota dejansko izkazujemo dobre rezultate, je ocenil tudi Sodni svet RS. Pred nekaj dnevi se je torej poslovilo zelo uspešno leto 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Institut sodnika na preizkusu in ureditev dedovanja v nemški deželi Saška-Anhalt

Marjan Neuvirt, 22.11.2018

Sodišča

Marjan Neuvirt, Pravna praksa, 45-46/2018V okviru programa izmenjave sodnikov EU (Exchange Programme for Judicial Authorities - EJTN) sem se v obdobju od 10. do 15. septembra 2018 udeležil hospitacije na Deželnem sodišču Dessau-Rosslau v nemški deželi Saška-Anhalt. Poleg seznanitve z delom tega deželnega sodišča sem spoznaval še delovanje povezanih okrajnih sodišč (Wittenberg, Wörlitz, Bitterfeld) in bil tudi gost predsednika Višjega sodišča v Naumburgu (Oberlandgericht Sachsen-Anhalt).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pomen Pravnega terminološkega slovarja za pravno stroko in njen razvoj

dr. Aleš Novak, 8.11.2018

Pravoznanstvo

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 43/2018Si lahko zamislimo jezik, ki bi ga razumeli le mi sami? Si lahko predstavljamo, da bi besedi podelili pomen, ki bi ga poznali le mi in ga ne bi želeli nikoli deliti z drugimi? Problem zasebnega jezika, kot je problem poimenoval veliki avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein, nas postavlja pred vrsto izzivalnih vprašanj. "Zakaj moja desna roka," se vpraša v svojih Filozofskih raziskavah, "ne more podariti denarja moji levi roki?" Prav res. "Desnica lahko napiše darilno listino in levica lahko podpiše potrdilo o plačilu" (odsek 104). Tisto, kar se nam morda zdi frivolno filozofsko igračkanje s pomeni, pa nam pravzaprav razkriva pomembna spoznanja o jeziku in njegovi vlogi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Odstop od pogodbe o opravljanju upravniških storitev

dr. Anita Napotnik, 25.10.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 41-42/2018V zadnjem času se je pojavila praksa, ki povzroča zmedo na trgu storitev upravljanja večstanovanjskih stavb. Tako upravniki kot etažni lastniki so pri uveljavljanju svojih interesov precej domiselni. Po tem, ko bil je že sprejet sklep o odpovedi pogodbe o opravljanju upravniških storitev, so si nekateri etažni lastniki premislili. Napisali so izjavo, s katero preklicujejo prejšnjo izjavo, s katero so soglašali z menjavo upravnika. Na podlagi tega zdaj upravnik, ki je bil razrešen, zatrjuje, da odpoved pogodbe ni veljavna, ker ni bila sprejeta z zadostno večino. Razrešeni upravnik zato noče predati poslov novemu upravniku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (2. del)

Aleksandra Kos Ula, Mediževec Anže, Novak Pia, Plahutnik Miha, Šerbec Hana, 23.8.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Ula Aleksandra Kos, Anže Mediževec, Pia Novak, Miha Plahutnik, Hana Šerbec, Pravna praksa, 30-31/2018Po predstavitvi dejanskega stanja in ozadja primera Chagos, majhnega otočja v Indijskem oceanu, glede katerega bo Meddržavno sodišče v Haagu (v nadaljevanju: Sodišče ali MDS) na prošnjo Generalne skupščine OZN letos izdalo svetovalno mnenje, študenti Pravne fakultete v Ljubljani v nadaljevanju prehajamo z vprašanja (a) na vprašanje (b).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Sodni svet po Krivičevem okusu

dr. Marko Novak, 5.7.2018

Ostalo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 26/2018V tem prispevku se odzivam na prispevek mag. Matevža Krivica, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi. Tam Krivic komentira "zadevo Zobec". Zame je najbolj zanimiv zadnji del, v katerem predvsem graja "ponesrečen odziv" Sodnega sveta na omenjeno afero in moje pojasnjevanje tega odziva za TV Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Novi ustavnopravni dogmatizem?

dr. Aleš Novak, 24.5.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 20-21/2018V svoji čudoviti knjigi Grobnica za Borisa Davidoviča Danilo Kiš opiše prizor, ko v izbo spreobrnjenega Juda, begunca iz Nemčije, vdre množica Touloužanov in prične trgati in teptati učenjakove knjige, on pa jim, odsoten, kot so vedno ljudje njegove vrste, reče, "naj jih ne trgajo, ker ni nevarna množica knjig, nevarna je ena sama".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Glavobol ob težkih kazenskih zadevah

dr. Marko Novak, 17.5.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 19/2018V zadnjem času je odmevalo ukrepanje ministra za pravosodje v zadevi TEŠ zaradi zamudnega postopka, zavoljo dolgotrajnosti postopka je prek kratkim zastarala zadeva Serming, v kateri je bil obdolžen koprski župan Popović. Tema primeroma bi lahko dodali še kaj odmevnih, predvsem kazenskih zadev, katerih dolžina postopkov buri duhove splošne javnosti in ki dajejo medijem obilico materiala za poročanje ter - praviloma - kritiziranje prepočasnega delovanja sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Blockchain in nepremičnine

dr. Anita Napotnik, 17.5.2018

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 19/2018Tehnologija blockchain oziroma tehnologija veriženja blokov je ena najpomembnejših inovacij na področju informacijsko-komunikacijske znanosti in bo gotovo prodrla na številna področja našega življenja. V tem prispevku je le nekaj razmišljanj o tem, kakšen vpliv bo (oziroma bi lahko) imela na področju nepremičnin, tudi v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Izvrševanje sodbe v zadevi Ališić

Tadeja Novinc, 19.4.2018

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tadeja Novinc, Pravna praksa, 15/2018Od sprejetja pilotne sodbe v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji (sodba Ališić) so minila že skoraj štiri leta. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s sodbo Ališić Republiki Sloveniji (RS) naložilo, da mora v enem letu sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s spremembo zakonodaje, da bodo lahko pritožnika in vse druge osebe, ki so v enakem položaju, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah Ljubljanske banke (LB). RS je 22. junija 2015 sprejela Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), pristojni organ za izvrševanje sheme, tj. Sklad RS za nasledstvo (sklad), pa je uradno začel s postopki verifikacije 1. decembra 2015. ZNISESČP je za vložitev zahtevkov določil rok, ki se je iztekel 31. decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Finančna samostojnost je pogoj neodvisnosti

Vlasta Nussdorfer, 19.4.2018

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 15/2018Sodobno razumevanje načela delitve oblasti predpostavlja samostojnost in neodvisnost institucij, ki so poklicane, da opravljajo temeljne funkcije državne oblasti. V Ustavi opredeljeni organi so pri svojem delu relativno samostojni in neodvisni drug od drugega, med njimi nobeden ne prevladuje, obstaja le sistem vzajemne kontrole, prepletene soodvisnosti in ravnovesja. Vsaka od treh vej oblasti, zakonodajne, izvršilne in sodne, namreč deluje v okviru vnaprej jasnega položaja in točno določenih nalog. Zato je zanje zelo pomembno tudi, kakšna je zakonodaja, ki ureja področje javnih financ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Nezakonito delo upravnika

dr. Anita Napotnik, 22.3.2018

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 11/2018Etažno lastnico zanima, ali lahko upravnik etažnim lastnikom zaračunava vodenje rezervnega sklada, čeprav cenika za zaračunavanje vodenja rezervnega sklada ni nikoli predložil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Vztrajna pot do enakosti spolov

Vlasta Nussdorfer, 15.3.2018

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 10/2018Zakaj še vedno okoli 8. marca toliko pišemo in govorimo o ženskah, njihovem položaju v družini in družbi nasploh, ko pa imamo vendar ustavo in številne mednarodne akte, ki zagotavljajo enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino? Zakaj smo morali v politiki uvesti prav kvote, da smo na liste dobili tudi kandidatke? Zakaj že leta izbiramo žensko leta, Slovenko leta, Ono 365, znanstvenico leta, kmetico leta ipd.? Zakaj toliko razpravljamo o enakem plačilu za enako delo? Zakaj govorimo zlasti o nasilju nad ženskami in otroki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Začasne odredbe v kolektivnih delovnih sporih

dr. Janez Novak, 22.2.2018

Delovna razmerja, Sodišča

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 7-8/2018Začasna odredba (v nadaljevanju ZO) je odločitev sodišča, ki pred uvedbo sodnega postopka ali med njim na predlog upnika (ali po uradni dolžnosti) zaradi zavarovanja terjatev (predlagatelja ZO) s sklepom odloči o kateri izmed vrst ZO, ki so za denarne terjatve določene v 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), za nedenarne terjatve pa v 273. členu. Upnik (predlagatelj ZO) mora verjetno izkazati, da so podani pogoji za izdajo ZO. V kolektivnih delovnih sporih (v nadaljevanju KDS) je pri izdaji ZO treba v prvi vrsti uporabiti določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Postopek v povezavi z izdajo ZO je hiter (prvi odstavek 11. člena ZIZ), urejeni sta pravni sredstvi ugovora in pritožbe (9. člen ZIZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Zapravljena ustavna priložnost

dr. Marko Novak, 1.2.2018

Sodišča

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 5/2018V zgodnjih decembrskih dneh lanskega leta je iz hiše ustavne justice na Beethovnovi povsem na tiho med nas priromala odločitev v zadevi št. U-I-225/16, ki smo jo nekateri nestrpno pričakovali. A smo jo tedaj v blišču veselega decembra žal spregledali. Nanjo nas je opozoril šele novinar Dnevnika z objavo članka dne 20. januarja 2018. Če zadevo malce poenostavim, je šlo za zavrnitev pobude višjega sodnika mag. Aleksandra Karakaša za presojo ustavnosti Zakona o sodniški službi (ZSS) v delu, v katerem morajo kandidati za vrhovne sodnike ponovno v Državni zbor, če želijo zasesti to prestižno sodniško funkcijo. Karakaš je tozadevno problematičnost ZSS utemeljeval predvsem z neskladjem zakona z ustavnima načeloma delitve oblasti iz 3. člena URS in neodvisnosti sodstva iz 125. člena URS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Identifikacijska številka skupnosti etažnih lastnikov

dr. Anita Napotnik, 1.2.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 5/2018Skupnost etažnih lastnikov v Sloveniji nima svoje identifikacijske številke - ne EMŠO, ne matične in ne davčne številke. Glede na to, da je izvrševanje pravne in procesne sposobnosti v praksi vezano tudi na določeno ID-številko, bi bilo treba razmisliti tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

mag. Njives Prelog Neffat, 14.12.2017

PRORAČUN

mag. Njives Prelog-Neffat, Pravna praksa, 48/2017Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

In-house javno naročanje

Branka Neffat, 23.11.2017

Kultura in umetnost

Branka Neffat, Pravna praksa, 45-46/2017Knjiga In-house javno naročanje avtorice mag. Njives Prelog Neffat (založnika JNP, d. o. o., Ljubljana) je uporaben priročnik, katerega namen je prispevati k praktični in pravilni uporabi instituta in-house razmerja v praksi. Napačna oziroma neupravičena uporaba tega instituta ima za posledico oddajo javnega naročila brez izvedbe ustreznega postopka, ki pa je eden izmed zakonskih znakov za prekrškovno odgovornost naročnika in njegove odgovorne osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Krepitev Varuha človekovih pravic

Vlasta Nussdorfer, 9.11.2017

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 43/2017Po več kot desetletju priporočil Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju Varuh) in mnogih mednarodnih opozorilih državi smo letošnjo jesen končno dočakali dopolnitev Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B), ki je pričel veljati 14. oktobra. Zasluge gredo nedvomno Ministrstvu za pravosodje in aktualnemu ministru, ki se je prvi odločil, da skupaj z našo institucijo z dopolnitvijo zakona ustvari osnovni pogoj za pridobitev statusa A (sedaj imamo status B) za državne institucije po Pariških načelih o statusu državnih institucij, vladi kot celoti in seveda parlamentu, ki je brez večjih zapletov, celo zelo hitro, dahnil svoj da.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Sodniki porotniki na tnalu

dr. Marko Novak, 27.9.2017

Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 36-37/2017Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama evropskega celinskega prava ali rimsko-germanske pravne družine in anglo-ameriškega prava (ang. common law), ločuje med (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor iz assidere - sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V strokovni literaturi imenujejo prvi model udeležbe laikov pri sojenju tradicionalna porota, drugega pa nemško-francoski model t. i. mešanega sodišča. So pa v Evropi tudi sistemi, ki udeležbe laične javnosti pri sojenju sploh ne poznajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Prisednik, porotnikov surogat

dr. Marko Novak, 13.7.2017

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 27/2017Vsak, ki zna vsaj malce razlikovati med velikima pravnima družinama celinskega prava in običajnega prava (common law), ločujemed (pravimi) "porotniki" iz angloameriških sistemov in "prisedniki" (lat. assessor, iz assidere: sedeti poleg) iz celinskih sistemov. V primerjalnih pravnih postopkih sta ta pojma jasno ločena, v našem SSKJ pa obstaja o tem prava zmeda, kar pomeni, da bralec težko ugotovi razliko. Pri-sednik je gotovo nekdo, ki sedi poleg sodnika, v tem primeru laik. Izraz po-rotnik pa gotovo izhaja iz staroslovanskega izraza rota, ki pomeni prisego, v kasnejših pomenih pa je rota bila denimo tudi izraz za najvišje cerkveno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Stavka in pravice tretjih oseb

dr. Janez Novak, 22.6.2017

SINDIKATI

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 24-25/2017V našem pravnem prostoru je "stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničitev ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela" (prvi odstavek 1. člena Zakona o stavki - ZStk). Ta definicija med drugim pomeni, da v času stavke delavci ne delajo, torej sploh ne opravljajo svojih delovnih obveznosti, in da v načelu nimajo pravice do plače (razen v primerih iz tretjega odstavka 13. člena ZStk). V točki č) 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS) je določeno, da delovno sodišče v kolektivnih delovnih sporih odloča tudi "o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij". Katere so "druge industrijske akcije", naše pravo ne ureja. Tako smo pri urejanju tega pomembnega instituta dejansko ostali na začetku, ker imamo urejeno le stavko, drugih industrijskih akcij pa ne. Naša pravna ureditev v zvezi z navedeni pojmi ni primerljiva s številnimi drugimi evropskimi državami, ki poznajo tudi do 25 različnih industrijskih akcij ter seveda tudi pravne in dejanske razlike med njimi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 20 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(6) 48(7) 47(3) 46(3)
45(1) 45-46(4) 44(8) 44-45(1)
43(8) 43-44(2) 42(6) 42-43(2)
41(5) 41-42(3) 40(7) 40-41(1)
39(5) 39-40(4) 38(7) 38-39(3)
37(3) 37-38(2) 36(8) 36-37(2)
35(12) 35-36(1) 34(5) 33(6)
33-34(2) 32(7) 32-33(1) 31(3)
31-32(4) 30(6) 30-31(1) 29(3)
29-30(6) 28(9) 27(9) 27-28(2)
26(9) 25(8) 25-26(2) 24(8)
24-25(6) 23(11) 22(7) 22-23(4)
Več...

Leto objave

2019(4) 2018(15) 2017(13) 2016(17)
2015(16) 2014(8) 2013(15) 2012(6)
2011(9) 2010(5) 2009(3) 2008(11)
2007(6) 2006(45) 2005(55) 2004(50)
2003(55) 2002(32) 2001(14) 2000(12)
1999(12) 1998(8) 1997(7) 1996(11)
1995(15) 1994(2) 1993(14) 1992(15)
1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMN OPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov