O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 77)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Ali se priprava na delo šteje v delovni čas?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.6.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019Delodajalec je trgovsko podjetje. Delavci se morajo, preden pričnejo z delom, preobleči. To traja po pet minut ob pričetku in ob koncu delovnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe

Patricija Kržan, 20.6.2019

Obligacije

Patricija Kržan, Pravna praksa, 24-25/2019V pogodbenem pravu je uveljavljeno načelo relativnosti pogodbenih razmerij. To pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki in ima učinek za tretje osebe le izjemoma. Jasna posledica tega pravila je, da imata pogodbeni stranki vedno pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe. Problematično je vprašanje, ali imajo pravni interes tudi tretje osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Spet o sorazmernem delu letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.6.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019Delavcu je delovno razmerje prenehalo 14. maja. Delodajalec mu je za tekoče leto odmeril 25 dni letnega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pošast z gradu Čachtice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 20.6.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 24-25/2019Legenda o grofici Bathory govori o tem, da je nekoč, ko je jezdila po gozdu, srečala sključeno starko z gubastim obrazom in brezzobimi usti. Grofičin konj se je prestrašil in odskočil, grofica pa je zavpila na starko, da je grda stara babura. Starka ji je rekla: "Pazi se, ker nekoč boš tudi ti stara in grda, kot sem jaz." Grofico so te besede pretresle, in ko se je vrnila v grad, je o dogodku povedala svoji služkinji Darvuliji. Ta je bila čarovnica in ji je rekla, da bo ohranila svojo mladost le, če se bo mazala s krvjo nedolžnih deklet. Kmalu zatem so se v okolici gradu Čachtice začeli dogajati zverinski umori mladih deklet, ki so bile pri grofici v službi. Sadistična mučenja in umori naj bi se dogajali več let, žrtev pa naj bi bilo več kot 600. Konec leta 1610 so grofico aretirali in "obsodili" na dosmrtni hišni zapor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Kako ukrepati, če iz oddane prtljage izginejo stvari?

Neža Kompare, 21.6.2018

Promet in zveze - zračni promet

Neža Kompare, Pravna praksa, 24-25/2018Pritožba kot pravica do pravnega sredstva je tako ustavna pravica kot tudi pravica, zagotovljena s številnimi mednarodnimi akti. Kljub temu da gre za absolutno pravico, je večkrat omejena z roki, v katerih se lahko vloži, ali z načinom vložitve. Prav v pritožbenih postopkih je pogosto zasledovano načelo pisnosti, kar pomeni, da je treba posameznim dejanjem dati neko pisno obliko. Ravno o vsebinskih in oblikovnih zahtevah reklamacije je v konkretnem primeru odločalo Sodišče Evropske unije. Predlog za sprejem predhodne odločbe je bil vložen v okviru spora med letalsko družbo Finnair Oyj in zavarovalnico Keskinäinen Vakuutusyhtiö Fennia glede odgovornosti omenjenega letalskega prevoznika za škodo zaradi izgube predmetov v oddani prtljagi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Presojanje koncentracije podjetij SBB in Pro Plus

Andrej Krašek, 21.6.2018

Varstvo konkurence, cene

Andrej Krašek, Pravna praksa, 24-25/2018Dne 8. avgusta 2017 je Slovenia Broadband S.a.r.l. (v nadaljevanju SBB) pri Javni agenciji RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju agencija ali AVK) priglasil koncentracijo nad podjetjem Pro Plus d.o.o. in Nova TV d.d. (v nadaljevanju Pro Plus) v sektorju produkcija in predvajanje TV-programov in TV-vsebin, oglaševanje, telekomunikacije, ki teče v postopku številka 3061-17/2017. V javnosti združitev navedenih podjetij opisujejo kot "medijski posel stoletja", s čimer se vzbujata zanimanje in razburjenje. Gre za tektonske spremembe na področju medijev in telekomunikacij, ki imajo močan vpliv tudi na negospodarske sisteme v državi, kot so politika, kultura in izobraževanje. V članku bom opisal potek dosedanjega postopka, verjetne upoštevne trge, posledice koncentracije na teh trgih in možne razplete postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sapienti sat

Janez Kranjc, 21.6.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 24-25/2018Pred nami je rek, ki spada med bolj znane latinske reke in se še danes pogosto uporablja. Slovensko bi se glasil "Pametnemu zadošča". Kaže, da je bil v rimski antiki precej razširjen. V obliki Dictum sapienti sat (Pametnemu povedano zadošča) ga srečamo pri Plavtu (Perzijec, 4, 7, 19) in Terenciju (Phaedra 541). Od sodobnih avtorjev navaja rek na primer Čehov (Drama na lovu), verjetno pa bi ga lahko našli tudi pri drugih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Blockchain in družbena (ne)odgovornost do prostora

mag. Bećir Kečanović, 21.6.2018

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 24-25/2018K pisanju prispevka me je navdihnilo zanimivo razmišljanje dr. Napotnik o uporabnosti tehnologije blockchain pri upravljanju nepremičnin. Seveda ne, da bi polemiziral ali oporekal. Kvečjemu zato, da morda kaj doprinesem k širši razpravi o vrednoti prostora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Nekonvencionalno do pozornosti potrošnikov

mag. Sandi Kodrič, 21.6.2018

TRGOVINA

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2018Nedavno sem v Ljubljani vozil za avtobusom mestnega potniškega prometa številka 18. Kot je zadnje čase običajno, je bila zunanjost te osemnajstice od vrha do tal polepljena z reklamami: avtobus je druge udeležence v prometu pozival k nakupu "premium bananas ZNAMKA". Kajpada, če imajo lastne "nobel" blagovne znamke že navadne povrtnine, kot so česen, zelena solata in paradižnik, zakaj jih ne bi imele tudi svetovljanske banane?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Čakanje na delo doma med postopkom odpovedi invalidu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.6.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2018Delavka je postala invalidka III. kategorije s pravico do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto. Ker delodajalec meni, da zanjo nima ustreznega delovnega mesta, je pričel s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je podala negativno mnenje. Do odpovedi za zdaj še ni prišlo, prav tako ne do premestitve. Je pa delodajalec delavko po dokončnosti in pravnomočnosti navedene invalidske odločbe na podlagi 138. člena ZDR-1 poslal na čakanje na delo (na čakanju je še sedaj) z 80-odstotnim nadomestilom plače. Menimo, da je takšna odločitev delodajalca nezakonita, saj bi moral delavko poslati na čakanje do razrešitve situacije s 100-odstotnim nadomestilom plače po 137. členu ZDR-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Jubilejna nagrada pri delu s krajšim delovnim časom (ne na podlagi posebnih predpisov)

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.6.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2018Delavka je zaposlena v podjetju, ki ga zavezuje Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva. Štiri leta je bila zaposlena s polovičnim delovnim časom (ne po posebnih predpisih), zadnjih šest let pa je zaposlena za polni delovni čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Oglaševanje zobozdravstvenih storitev

Neža Kompare, 22.6.2017

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Neža Kompare, Pravna praksa, 24-25/2017Oglaševanje zdravstvenih storitev je zaradi povezanosti pacientove potrebe po ponovni vzpostavitvi njegovega zdravja oziroma varovanja njegovega življenja ter visoke stopnje asimetrije informacij med ponudnikom in uporabnikom storitve nedvomno sui generis, ki zahteva posebno ureditev. Poleg tega pa je poglavitnega pomena tudi odnos zaupanja med pacientom in zdravnikom oziroma zobozdravnikom. Ker mora biti pacient prepričan, da nasvet ali priporočilo zdravnika temelji zgolj na varovanju njegovega zdravja, bi bil ta odnos zaupanja močno načet, če bi dopustili, da bi ponudniki zdravstvenih oziroma zobozdravstvenih storitev svoje storitve lahko oglaševali, saj bi bil tako prisoten tudi ekonomski interes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Dopolnilno delo

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.6.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2017Ali lahko zaposlimo delavca (s slovenskim državljanstvom), ki je 100-odstotno zaposlen na fakulteti v BiH? Mi bi bili drugi delodajalec (opravljal bi raziskovalno delo), pri nas bi bil zaposlen 20-odstotno (tj. 8 ur na teden), delo pa bi opravljal na domu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Slovenija obsojena zaradi kršitve prepovedi mučenja in pravice do zasebnega življenja

Matic Kumer, 18.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 24-25/2015Pritožnico naj bi pri štirinajstih letih večkrat spolno zlorabil družinski prijatelj (obdolženec), zato je Državno tožilstvo zoper njega začelo postopek zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Po več kot sedmih letih je bil obdolženec pravnomočno oproščen. Pritožnica je menila, da so ji bile v zvezi s pregonom obdolženca kršene pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), zato je pred Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložila pritožbo. Sloveniji je očitala, da je postopek trajal nerazumno dolgo; da je sodišče dopustilo, da jo je zasliševal obdolženec sam in na ponižujoč način; da sodišče ni izločilo obdolženčevega zagovornika, ki je glede istega primera predhodno svetoval tudi njej; in da jo je izvedenec z nestrokovnim delom po nepotrebnem izpostavil travmatičnim izkušnjam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Razlikovati napake od "nespodobnega" sojenja

mag. Matevž Krivic, 18.6.2015

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 24-25/2015Se kakšne sodbe Vrhovnega sodišča sme označiti za nespodobne? Iščem primerne besede, ker nekateri mislijo, da so oznake "globoko nekvalitetne", "osupljujoče nestrokovne", "neobvladanje temeljnih elementov in metod zakonitega sojenja", "zaskrbljujoče ponavljanje skrajno, izjemno nekvalitetnih sodb", "sojenje pod minimumom pričakovane kvalitete sojenja", "sramota za naše sodstvo", ki sem jih ob nekaterih takih sodbah že večkrat uporabil, neprimerne ali celo žaljive. A ne govorim o sodbi v zadevi Patria - tam je šlo po moji presoji "samo" za hude strokovne napake. Nespodobna je tam zame šele nepripravljenost ugotovljene napake spoznati in priznati. Neprimerno hujše je, kaj si naše sodstvo včasih dovoljuje pri sojenjih "navadnim ljudem", zelo pogosto pa pri sojenjih "marginalcem", kot so izbrisani, azilanti in drugi tujci. Povod za tale članek je sveženj treh najnovejših odločb Ustavnega sodišča, s katerimi so bile razveljavljene tri sodbe Vrhovnega sodišča o domnevnem zastaranju že pred mnogo leti vloženih (skrajno redkih) odškodninskih tožb izbrisanih. Obžalujem, da so bile razveljavljene samo zaradi ene "napake" (kršenja pravice do odškodnine iz 26. člena Ustave), in ne hkrati tudi zaradi "nespodobnega sojenja". Dokler se bodo ustavni sodniki soočenju s tem problemom izmikali, bodo soodgovorni za nadaljnje padanje ugleda sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Ustavni razlogi za prepoved referenduma o porokah istospolnih partnerjev

Neža Kogovšek Šalamon, 18.6.2015

Človekove pravice

Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 24-25/2015V javnost je prišla novica, da je Ustavno sodišče začelo obravnavati pritožbe zoper zavrnitev razpisa zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Kot je znano, novela istospolnim partnerjem omogoča sklenitev zakonske zveze pod enakimi pogoji, kot je to omogočeno parom različnih spolov, in jim priznava vse pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze. Poleg tega priznava pravice tudi istospolnim partnerjem, ki niso sklenili zakonske zveze, pod enakimi pogoji, kot so bile že doslej priznane zunajzakonskim partnerjem različnih spolov. Povedano drugače, novela izenačuje pravni položaj istospolnih partnerjev s pravnim položajem heterospolnih partnerjev. Ustavno sodišče mora presoditi, ali je prepoved referenduma, za katero se je odločil Državni zbor, skladen z Ustavo. Pričakovanje te odločitve je priložnost za premislek o posameznih elementih, o katerih bi lahko odločalo Ustavno sodišče, ter o možnih izidih ustavnega spora med Državnim zborom in predlagatelji referenduma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Ali lahko bolniško odsotnost nadzirajo le detektivi

mag. Jožef Kovač, 19.6.2014

Delovna razmerja

mag. Jožef Kovač, Pravna praksa, 24-25/2014V zadnjem času se v praksi pojavljajo nasprotujoča si mnenja in stališča glede vprašanja, ali lahko le detektivi nadzirajo bolniško odsotnost. Poglejmo, kaj o tem vprašanju pravi sodna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Majavi drugi steber

mag. Sandi Kodrič, 19.6.2014

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2014Ko sem pred trinajstimi leti prvič pisal o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji (PDPZ), sem se obregnil ob neverjetno optimistične napovedi donosov, ki so jih tedaj obljubljali prihodnji izvajalci PDPZ oziroma drugega pokojninskega stebra. Kdor je tedanjim obljubam verjel, je danes razočaran.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 19.6.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 24-25/201419. junij 1921 - Prva Slovenca v koroškem deželnem zboru Ferdo Kraiger in Vinko Poljanec sta bila kot prva Slovenca v prvi avstrijski republiki izvoljena v 42-članski koroški deželni zbor. 21. junij 1788 - Ustava ZDA Začela je veljati ustava ZDA, ki so jo sprejeli leta 1787. V nas
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Zgodbe iz Turške republike Severni Ciper: epilog

Špela Kunej, 19.6.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 24-25/2014Pretekli mesec je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) napisalo epilog v eni od (zelo redkih) meddržavnih zadev. V sodbi je odločilo o zahtevkih Cipra do Turčije za pravično zadoščenje, potem ko je 10. maja 2001 izdalo meritorno sodbo in v njej ugotovilo številne kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Kršitve so se nanašale na turške vojaške operacije v Severnem Cipru julija in avgusta 1974, na delitev ciprskega ozemlja in na dejavnosti Turške republike Severni Ciper, pripisljive Turčiji. Žrtve kršitev so bile med drugimi skupina izginulih in grški Ciprčani, ki prebivajo v enklavi na polotoku Karpas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Facile est largiri de alieno

Janez Kranjc, 19.6.2014

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 24-25/2014Rek bi se slovensko glasil "Lahko je obilno dajati iz tujega". Nastal je pod vplivom Gajevega odlomka (D. 47, 2, 55(54), 1). V njem Gaj razpravlja o primeru, ko je izposojevalec izposojeno stvar brez dogovora s posodnikom dal na posodo tretjemu. V takem primeru je odgovarjal za tatvino (uporabe), čeprav stvari ni uporabljal sam. Veljalo je, da gre za tatvino uporabe tudi takrat, ko je kdo uporabo tuje stvari le "obrnil v svojo korist". Do tega je prišlo, ko je imel korist od tega, da jo je uporabljal drug. Oblika koristi je po Gajevih besedah tudi, če je kdo darežljiv s tujim in si tako "pridobi dolžnika storjene usluge", ki mu mora uslugo prej ali slej tudi povrniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Prilagodljivost brez pretiranega formalizma

Matic Kumer, 19.6.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 24-25/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v obravnavani zadevi odločalo o kršitvah pritožničine pravice do sodnega varstva po prvem odstavku 6. člena in pravice do učinkovitega pravnega sredstva po 13. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodba pa je zanimiva predvsem glede presoje dopustnosti pritožbe pred tem sodiščem v primeru, ko zaradi uveljavljanja nedovoljenega notranjega pravnega sredstva od zadnjega dovoljenega pravnega sredstva poteče več kot šest mesecev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Društvo za delovno pravo in socialno varnost o novem ZDR-1 in spremenjenem ZUTD

dr. Barbara Kresal, 20.6.2013

Delovna razmerja

dr. Barbara Kresal, Pravna praksa, 24-25/2013Društvo za delovno pravo in socialno varnost je 13. maja 2013 organiziralo strokovno srečanje na temo "Zaposlovanje po novem ZDR-1 in spremenjenem ZUTD". Uvod v razpravo sem podala avtorica tega prispevka. Člani društva so razpravljali o nekaterih temeljnih dilemah ureditve zaposlovanja pri nas, posebna pozornost pa je bila usmerjena v posamezna pravna vprašanja zaposlovanja delavcev, ki jih odpira nova ureditev delovnih razmerij in trga dela v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 20.6.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 24-25/201321. junij 1788 - Ustava ZDA Začela je veljati ustava ZDA, ki so jo sprejeli leta 1787. V naslednjih stoletjih so jo le malokrat spreminjali. 24. junij 1793 - Francoska ustava Sprejeta je bila prva republikanska ustava v Franciji. 25. junij 1991 - Osamosvojitev Slovenije
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

2019(5) 2018(7) 2017(2) 2015(3)
2014(6) 2013(3) 2012(4) 2011(4)
2010(5) 2009(16) 2008(8) 2007(8)
2006(4) 2000(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov