O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 32
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 797)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Vida Šibenik - in memoriam (1944-2020)

Boštjan Koritnik, 18.6.2020

Ostalo

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 24-25/2020Vida Šibenik je svojo poklicno pot začela na Dopisni delavski univerzi v Ljubljani v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih, ko so bile potrebe po dodatnem stalnem strokovnem usposabljanju in strokovni literaturi tako v gospodarstvu kakor tudi v družbenih dejavnostih, javni upravi in pravosodju vse bolj opazne. Pri organizaciji pravnih seminarjev, ki so potekali v sodelovanju s pravniškimi društvi, zlasti z Zvezo društev pravnikov Slovenije in Zvezo društev pravnikov v gospodarstvu, je spoznala širok krog pravnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Pudorem alienum qui eripit, perdit suum

Janez Kranjc, 18.6.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 24-25/2020Avtor reka je Publilij Sirec. Slovensko bi se glasil Kdor vzame tujo čast, izgubi svojo. Latinska beseda pudor po eni strani pomeni sramežljivost, po drugi strani pa spoštovanje in (čut za osebno) čast. V pomenu časti ga srečamo v več Publilijevih rekih. Tako npr. pravi, da se ugled izgubljene časti nikoli ne povrne oziroma da je povsod tam, kjer je čast, dana beseda svéta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Potresi: napovedovanje in zaščita

Erik Kodrič, 11.6.2020

Ostalo

Erik Kodrič, Pravna praksa, 23/2020Peto predavanje iz serije Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti je 26. maja 2020 imel zaslužni profesor dr. Peter Fajfar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Posvetil se je potresom: ali se jih da napovedovati in kako se zaščititi pred njihovimi posledicami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Zakonik kralja Klodvika

mag. Urška Klakočar Zupančič, 11.6.2020

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 23/2020Leta 476 je pod vojskovodjem germanskega rodu Odoakerjem (433-493) padlo Zahodno rimsko cesarstvo. Ta letnica v zgodovini označuje konec starega in začetek srednjega veka. V nekdaj ogromni in veličastni (zahodni) rimski imperij so s severa in vzhoda začela vpadati barbarska plemena, ki so v petem in šestem stoletju zasedla večji del današnje Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije in Italije. To so bila germanska, nepovezana ljudstva brez enotnega vodstva, ki so se pomešala s staroselskim romanskim prebivalstvom. Frankovskemu kralju Klodviku (466-511) je v začetku šestega stoletja uspelo združiti vse Franke v enotno entiteto pod svojim vodstvom. Z njim se je začela dinastija Merovingov, ki je frankovskemu kraljestvu vladala skoraj tri stoletja, nato pa so jo zamenjali Karolingi. Poleg tega, da je vladal dobršnemu delu Zahodne Evrope, je Klodvik v enotno kodifikacijo zbral tedaj veljavno običajno pravo Salijskih Frankov, znano kot Lex Salica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Obsequium amicos, veritas odium parit

Janez Kranjc, 4.6.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2020Rek, ki ga navaja Kvintilijan v Šoli govorništva (8, 5, 4), je vzet iz Terencijeve komedije Dekle z Androsa (68). Slovensko bi se glasil Ustrežljivost ustvarja prijatelje, resnica sovraštvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Evropa pod plaščem črne smrti

mag. Urška Klakočar Zupančič, 28.5.2020

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 20-21/2020Človeštvo je v zgodovini doživelo in preživelo več epidemij, nobena pa ni bila smrtonosnejša in grozljivejša kot epidemija bubonske kuge v 14. stoletju, znana kot črna smrt, ki naj bi vzela več kot tretjino tedanjega prebivalstva ter za vedno spremenila obličje Evrope. Bila je eden pomembnejših vzrokov za razpad fevdalnega družbenega sistema in za moralno krizo Rimskokatoliške cerkve. Izraz črna smrt se je za do sedaj najhujšo epidemijo začel uporabljati šele štiri stoletja kasneje, prišel pa je iz švedščine (swarta döden). Kugo so iz Azije, natančneje s Krimskega polotoka, v Evropo prinesli trgovci iz Genove, najprej v Italijo, od koder se je razširila po vsej Evropi, opustošila mesta in vasi, za seboj pa pustila milijone trupel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zgodba o tožečem kmetu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 23.4.2020

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 15-16/2020Temelj staroegipčanske pravne ureditve je bila ideja "maat", imenovana po boginji z istim imenom. Pomenila je kozmični red, harmonijo, moralo, resnico in pravičnost. Nemoralna in nenaravna dejanja so porušila "maat", zato jo je bilo treba ponovno vzpostaviti s pomočjo verskih ritualov in tudi s pravičnim odločanjem v sporih ter kaznovanjem storilcev zavržnih dejanj. V času Srednjega kraljestva v starem Egiptu, okoli leta 1850 pr. n. št., je nastala zgodba o kmetu Khun-Anupu, ki je iskal pravico. Vsebovana je v enem najdaljših v celoti ohranjenih staroegipčanskih zapisov in je postavljena v čas devete ali desete faraonske dinastije v okolici mesta Herakleopolis.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ut moriens viveret / vixit ut moriturus

Janez Kranjc, 23.4.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 15-16/2020Pred seboj imamo nagrobni napis na sarkofagu, v katerem je pokopan kardinal Auxias de Podio (Ausi?s Despuig), ki je umrl leta 1483. Nahaja se v cerkvi sv. Sabine na Aventinu v Rimu. V slovenskem prevodu bi se glasil "Da bi živel, ko je umrl, je živel kot nekdo, ki bo umrl". Napis naj bi bil parafraza besed Zaleuka iz mesta Lokroi v Kalabriji. Živel je v 7. stol. pr. Kr. in bil prvi, ki je izdajal pisane zakone. Med drugim naj bi predpisal, da je mogoče vložiti tožbo šele po neuspešnem poskusu mediacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Intervju - prof. dr. Boštjan M. Zupančič

mag. Sandi Kodrič, 9.4.2020

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 14/2020Pravnik, filozof in esejist Boštjan M. Zupančič je iz prava diplomiral leta 1970 v Ljubljani, magistriral leta 1973 na Harvardu in tam tudi doktoriral leta 1981 iz pravne filozofije in kazenskega prava. Bil je profesor na PF ljubljanske univerze in na več ameriških univerzah. V letih 1993-1998 je bil sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, od 1998 do 2016 pa sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Parentes obiurgatione digni sunt, qui nolunt liberos suos severa lege proficere

Janez Kranjc, 13.2.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2020Rek je vzet iz Petronijevega satiričnega romana Satiricon (4). Slovensko bi se glasil: Graje so vredni starši, ki nočejo, da bi njihovi otroci napredovali po strogih pravilih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Plerumque enim creditur eis, qui experti sunt

Janez Kranjc, 16.1.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2020Rek bi se slovensko glasil Običajno se verjame tistim, ki so strokovnjaki. Navaja ga Cicero v svojem spisu Topica (19, 74), ki ga je napisal slabo leto pred smrtjo na pobudo znamenitega pravnika Trebacija Teste. V njem je razdelal veščino iskanja argumentov in dokazovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Sophie Scholl - obglavljena bela vrtnica

mag. Urška Klakočar Zupančič, 16.1.2020

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2020Danes skoraj ni Nemca, ki ne bi vedel, kdo je Sophie Scholl. Njena zapuščina bi bila precej drugačna, če bi Hitlerju uspelo uresničiti svoje načrte o Tretjem rajhu in bi nacisti zavladali dobršnemu delu Evrope. Čeprav je nacizem pronical v vse pore družbenega življenja in osvajal velike množice, so bili med Nemci tudi takšni, ki so ga bolj ali manj odkrito prezirali. Sicer se je veliko nemških intelektualcev in akademikov pred Hitlerjevo diktaturo umaknilo v tujino, tisti redki, ki so ostali, pa so se režimu subtilno upirali. V Münchnu so se svobodomiselni študentje zbirali v združbo Bela vrtnica. Njen ustanovitelj in glavni akter je bil Sophijin starejši brat Hans. Tako on kot njegova sestra sta bila zaradi veleizdaje leta 1943 obglavljena z giljotino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Trideset let tranzicij

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 19.12.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2019Povod za to kolumno so bili trije nepovezani dogodki, ki so jih sprožili ljudje, "ki se še rodili niso, ko so se dogajale stvari". Umaknjena je bila prisilna poravnava ene od Elect, ob trideseti obletnici borze sem dala izjavo o vplivu pidov (pooblaščenih investicijskih družb) na razvoj trga kapitala, obiskal me je bodoči magister prava, ki raziskuje sodne postopke v povezavi z oškodovanjem družbenega kapitala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Samozavedanje in samozavest za polno življenje

dr. Janez Kranjc, 19.12.2019

Ostalo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2019V pehanju za različnimi cilji se sodobni človek redko opredeljuje do vprašanj, kdo je, komu pripada in kakšen je njegov odnos do lastnega jezika in skupine, ki ga govori. Vse to neredko obravnavamo kot nepotrebno sentimentalnost, ki samo otežuje reševanje gospodarskih problemov (ti pa so po mnenju mnogih edini resnični problemi). Kljub temu je mogoče trditi, da lahko občutek sreče ali nesreče posameznika v pomembni meri opredeljuje občutek pripadnosti določenemu narodu in možnost udejanjanja pravic, ki se (zlasti ko gre za uporabo jezika) nanašajo na njegovo samobitnost. Zato občutljivost v zvezi z osebno in narodno identiteto pri mnogih ostaja pomemben del samozavedanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Omnia sunt incerta, cum a iure discessum est

Janez Kranjc, 12.12.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2019Rek je vzet iz Ciceronovega pisma Luciju Papiriju Petu (Fam. 9, 16, 3). Slovensko bi se glasil: Vse je negotovo, ko smo se oddaljili od prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Contemptu famae contemni virtutes

Janez Kranjc, 28.11.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 46/2019Rek navaja Tacit v svojih Analih (IV, 38). Slovensko bi se glasil: V zaničevanju slovesa je zaničevanje kreposti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kako je nacistična ideologija izmaličila pravo in Program T4

mag. Urška Klakočar Zupančič, 28.11.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 46/2019Konec dvajsetih in v tridesetih letih prejšnjega stoletja se je v Nemčiji vzpenjala nacistična ideologija in se razširila na vsa področja življenja. Bolj kot se je nacizem vzpenjal, uveljavljal in udejanjal, bolj se je pravo odmikalo od temeljnih civilizacijskih dosežkov francoske in meščanskih revolucij ter postajalo vse bolj izmaličeno in prepojeno s Hitlerjevimi rasnimi ideali. Poglavitno vlogo pri ustvarjanju t. i. nacistične pravne filozofije in pravoznanstva so imeli takratni profesorji prava na nemških univerzah. Oblikovali so pravno kloako, ki je upravičevala nacistična kriminalna in arbitrarna dejanja. Večina jih je bila več kot pripravljena slediti sistemu vrednot, vsiljenih od "vladarja", in se vrniti v čas srednjega veka. Tisti, ki so temu nasprotovali ali bili judovskega porekla, so se kmalu znašli brez službe, lahko pa tudi brez glave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Malo drugače o Petrolu

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 21.11.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 45/2019Kaj povezuje Aerodrom Ljubljana, Adrio Airways, Petrol, NKBM in Abanko, podrejene obveznice bank, ukinitev dopolnilnega zavarovanja, pa Uradni list, gradnjo jedrske elektrarne, prepire na ustavnem sodišču, napade na zaslužke profesorjev in zdravnikov, Sovo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Talis hominibus fuit oratio qualis vita

Janez Kranjc, 14.11.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2019Senekova misel je vzeta iz njegovega pisma Luciliju (Ep. 114, 1). Slovensko bi se glasila Govorica ljudi je (bila) taka kot življenje. Seneka jo povzema po Ciceronu (Tusc. V, 47), ki jo navaja kot Sokratovo. Ta naj bi dejal: kakršnega mišljenja je nekdo, tak je (kot) človek; kakršen je človek, takšna je njegova govorica; govorici pa so podobna dejanja, (in) dejanjem življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Jesensko srečanje članov Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije v Prekmurju

Jernej Kuzmič, 7.11.2019

Ostalo

Jernej Kuzmič, Pravna praksa, 42-43/2019V soboto, 19. oktobra 2019, sta Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in Društvo pravnikov v gospodarstvu Pomurja organizirala jesensko srečanje pravnikov, članov pravniških društev, vključenih v zvezo. Izrek Tres faciunt collegium (v prevodu: trije naredijo družbo) je bil presežen, pa ne samo številčno, zbralo se nas je namreč 36 pravnic in pravnikov iz vse Slovenije, temveč tudi vsebinsko. Sončno jesensko vreme je še dodatno prispevalo k temu, da smo se pravniki vseh generacij srečali in skupaj preživeli prijeten dan, ob tem pa v duhu 100. obletnice priključitve Prekmurja k matični državi obudili spomine na dogodke iz leta 1919, pa tudi pred in po tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (1.)

Maček Patricij, Scortegagna Kavčnik Nina, Ravnikar Šurk Urša, Strle Sonja, 24.10.2019

Ostalo

Patricij Maček, Nina Scortegagna-Kavčnik, Urša Ravnikar-Šurk, Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019V Portorožu so od četrtka, 10. oktobra, do sobote, 12. oktobra, potekali 45. Dnevi slovenskih pravnikov v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe LEXPERA (GV Založba). Program je obsegal 10 sekcij in okroglo mizo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Vaco, et omnes vacant qui volunt

Janez Kranjc, 24.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 40-41/2019Navedek je vzet iz 106. Senekovega pisma Luciliju (Se. Ep. CVI, 1). Slovensko bi se glasil: Utegnem in utegnejo vsi, ki (to) hočejo. Seneka se v pismu opravičuje za pozen odgovor. Pravi, da razlog ni bila prezaposlenost in da takih izgovorov ne gre poslušati. Kdor hoče, utegne in nihče ni na milost in nemilost izročen svojim opravilom. Vsak se sam zaplete vanje in potem prezaposlenost predstavlja kot dokaz svoje sreče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Poslanstvo pravniškega poklica in prevzemanje odgovornosti

dr. Rajko Knez, 11.10.2019

Ostalo

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 38-39/2019Pravniki smo veliko pripomogli k "zagonu" države, ki za delovanje nujno potrebuje pravni red. Generacija, ki je pripravila osamosvojitvene dokumente, ne le Ustavo RS, je naredila pionirsko in po mnenju mnogih, tudi po mojem, nadvse uspešno in daljnosežno delo. Ob zgodovinski prelomnici in predvsem ob skupnem cilju je pravo tudi uspešno povezovalo različne politične poglede. Nekoliko drugačen je današnji ozir na takratno izgradnjo pravnega sistema na zakonski ravni. Ne spomnim se veliko zahval (če sploh) generacijam, ki so pripravljale številne tako materialne kot procesne zakone. Pogosteje so v ospredju graje v smislu nedorečenosti zakonodaje, pravnih praznin, protiustavnosti. S tem se srečujemo tudi na Ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Non vitae, sed scholae discimus

Janez Kranjc, 3.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2019Avtor reka je Seneka (Ep. mor. XVII-XVIII, 106, 12). Slovensko bi se glasil: Ne učimo se za življenje, temveč za šolo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Mož z železnim srcem in konferenca v Wannseeju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 3.10.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 37/2019V nacistični Nemčiji s sprejetjem Nürnberških zakonov t. i. "judovsko vprašanje" še zdaleč ni bilo rešeno. Arijska kri je bila kljub zakonski prepovedi občevanja med čistokrvnimi Nemci in Judi še vedno ogrožena. Hitler je bil odločen, da bo Evropo popolnoma očistil "judovske nesnage". Tudi sterilizacija ni bilo zadostno zagotovilo, da se judovska kri ne bi kam zalezla in zastrupljala božanskih germanskih genskih zasnov. Iztrebljanja Judov se je lotila nacistična paravojaška organizacija SS (nem. Schutzstaffel) pod vodstvom fanatičnega Heinricha Himmlerja (1900-1945), ki je rešitev judovskega vprašanja zaupal svojemu zvestemu visokemu oficirju Reinhardu Heydrichu (1904-1942). Heydrich se je zavzeto lotil te pomembne naloge in 20. januarja 1942 v vili v bližini Berlina pri jezeru Wannsee organiziral konferenco, na katero so bili povabljeni visoki nemški državni uradniki. Tistega dne je bila določena kruta usoda milijonov evropskih Judov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 32 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(19) 48(19) 47(16) 46(14)
45(15) 45-46(2) 44(15) 43(12)
42(7) 42-43(8) 41-42(8) 40(2)
40-41(9) 39(7) 39-40(10) 38(10)
38-39(5) 37(22) 36(17) 36-37(4)
35(19) 34(18) 34-35(3) 33(16)
32(4) 31-32(13) 30(1) 30-31(2)
29-30(21) 28(15) 28-29(2) 27(19)
27-28(1) 26(20) 25(7) 24(2)
24-25(20) 23(20) 22(19) 22-23(1)
21(15) 20(21) 20-21(3) 19(21)
19-20(2) 18(21) 17(6) 17-18(2)
Več...

Leto objave

2020(12) 2019(33) 2018(16) 2017(6)
2016(17) 2015(14) 2014(49) 2013(56)
2012(63) 2011(63) 2010(62) 2009(141)
2008(98) 2007(65) 2006(41) 2005(11)
2004(3) 2003(8) 2002(9) 2001(5)
2000(1) 1999(2) 1998(2) 1997(1)
1996(3) 1995(5) 1994(3) 1993(5)
1992(3)

Področja

< Vsi 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov