O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 11
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 271)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kolektivna pogodba in sprememba glavne dejavnosti

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019

KOLEKTIVNE POGODBE, STATISTIKA

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec ima kot glavno dejavnost registrirano trgovino na drobno v cvetličarnah (SKD 47.761). Ni član nobenega delodajalskega združenja. Zavezujeta ga Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker prva delodajalcu prepoveduje, da bi 31. oktobra in 1. novembra na delo razporedil redno zaposlene delavce, razmišlja, da bi v Poslovnem registru Slovenije zamenjal svojo glavno dejavnost v urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice (SKD 81.300).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Sepulchra legens memoriam perdam

Janez Kranjc, 18.7.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 28-29/2019Misel, ki bi se slovensko glasila "Z branjem nagrobnih napisov bom izgubil spomin", je vzeta iz Ciceronovega spisa Kato Starejši o starosti (Cato maior de senectute 21). Cicero ga je napisal, ko mu je bilo triinšestdeset let. V njem povzema namišljeni pogovor, ki ga je imel štiriinosemdesetletni Kato Starejši s Scipionom Emilijanom (185-129 pr. Kr.) in Gajem Lelijem (konzul leta 140 pr. Kr.). Oba sogovornika izražata občudovanje nad lahkotnostjo, s katero je Kato prenašal visoko starost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Anonimne prijave in šolska inšpekcija

dr. Polonca Kovač, 16.5.2019

Šolska inšpekcija, Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 19/2019Šolstvo ima - kot vsako področje - posebnosti, ki izhajajo iz poslanstva in ciljev vzgoje in izobraževanja (VI) ter udeležencev v procesu. Mednje poleg učiteljev, vzgojiteljev, ravnateljev ter dijakov, študentov in učencev ter njihovih staršev štejemo predstavnike šolskega ministrstva in občin ter drugih šolskih institucij (Zavod RS za šolstvo, Šola za ravnatelje, SVIZ itd.). Obenem pa je področje VI kot javna služba umeščeno v državni sistem, ki zahteva spoštovanje minimalnih ustavnih garancij deležnikov in načel upravnih razmerij. Zadnja leta burijo duhove anonimne prijave v šolstvu, ki se nanašajo na primere slabih praks bodisi posameznih vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ, kot so vrtci in šole) bodisi šolske inšpekcije. Ta prispevek je namenjen iskanju rešitev, ki bi zadostile tako slovenskemu upravnemu sistemu kot šolstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)

Andrej Kavčič, 16.5.2019

Kultura in umetnost

Andrej Kavčič, Pravna praksa, 19/2019Recenzirana knjiga poleg tega, kar nakazuje naslov, vsebuje še dva podzakonska predpisa, in sicer Pravilnik o zemljiški knjigi in Pravilnik o elektronski izmenjavi podatkov med zemljiško knjigo in katastri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Ponižani in razžaljeni funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci

dr. Marko Kambič, 9.5.2019

Kultura in umetnost

dr. Marko Kambič, Pravna praksa, 17-18/2019Naslov knjige, ki ji ne bi škodila skrben lektorski pregled in boljše oblikovanje, obeta zanimivo in zabavno branje. Avtorica dr. Breda Mulec, docentka s področja javne uprave na Fakulteti za državne in evropske študije, je posegla v preteklost z obravnavo še vedno aktualne problematike varstva časti in dobrega imena. Osredotoča se na osebe, zaposlene v državnem oziroma upravnem aparatu, ki so jih razžalili v slovenskem tisku med obema svetovnima vojnama, to je v obdobju Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Argumenta non sunt numeranda, sed ponderanda

Janez Kranjc, 9.5.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 17-18/2019Rek je nastal na podlagi odlomka iz pisma Plinija Mlajšega Arijanu (Ep. 2, 12). Slovensko bi se glasil: Argumentov se ne sme šteti, temveč (jih je treba) tehtati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Historia vitae magistra

Janez Kranjc, 11.4.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 15/2019Rek spada med bolj znane latinske reke. Nastal je na temelju Ciceronovih Razprav v Tuskulu (Tusc. disp. II, 16). Slovensko bi se glasil: Zgodovina je učiteljica življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sapiens contra omnes arma fert, cum cogitat

Janez Kranjc, 14.3.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2019Avtor reka je Publilij Sirec (Sent. S 4). Slovensko bi se glasil: Ko razmišlja, se modri vojskuje proti vsem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Gradbeni zakon (GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb

Helena Kovač, 14.2.2019

Kultura in umetnost

Helena Kovač, Pravna praksa, 7/2019Gradbeni zakon (GZ) je v veljavi dobro leto, od tega se uporablja že pol leta. Avtoričin uvodni del k zakonu je pomemben, saj kot soustvarjalka GZ suvereno pojasni njegova temeljna izhodišča, vsebino in cilje nove gradbene zakonodaje. Knjiga ima dva dela. Prvi vsebuje uvodna pojasnila z 12 poglavji na 120 straneh, kjer so opisane ključne vsebinske spremembe nove zakonodaje. V drugem delu knjige je GZ, ki se zaključi s stvarnim kazalom. Knjigo na 227 straneh je februarja 2018 izdala založba Uradni list RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Poslovne skrivnosti banke pod prevladujočim vplivom države

Neža Kompare, 20.12.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Neža Kompare, Pravna praksa, 49-50/2018NKBM je komercialna banka, ki bančne storitve opravlja predvsem na slovenskem bančnem trgu, pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava pa je bila le začasno, in sicer v obdobju, ki se je začelo z njeno dokapitalizacijo in končalo s preoblikovanjem v zasebno delniško družbo 21. aprila 2016. Tokrat je Sodišče Evropske unije sprejelo predhodno odločitev v okviru spora slovenske banke proti Republiki Sloveniji zaradi odločbe, s katero je Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije NKBM odredil, naj novinarki razkrije informacije o pogodbah, sklenjenih s svetovalnimi, odvetniškimi družbami in družbami, ki opravljajo intelektualne storitve. Katere informacije morajo razkriti kreditne institucije in investicijska podjetja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Problemi in proces: mednarodno pravo in kako ga uporabljamo

Marko Krajnc, 13.12.2018

Kultura in umetnost

Marko Krajnc, Pravna praksa, 48/2018Knjiga Rosalyn Higgins Problemi in proces: mednarodno pravo in kako ga uporabljamo nedvomno predstavlja eno izmed temeljnih, pa tudi najprepoznavnejših del strokovne literature na področju mednarodnega prava, ki ga bodo ne glede na njegovo letnico izida (1995) prebirale tudi naslednje generacije. Veseli nas lahko, da je od letos knjiga na voljo tudi v slovenskem jeziku, kar je pomemben prispevek k mednarodnopravni znanosti in terminologiji v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Razkritje dokazov v pravdnem postopku

dr. Urška Kežmah, 6.12.2018

Kultura in umetnost

dr. Urška Kežmah, Pravna praksa, 47/2018Slovensko civilno procesno pravo je dobilo novo pomembno monografijo z naslovom Razkritje dokazov v pravdnem postopku, ki je rezultat doktorske disertacije Ivanke Demšar Potočnik. Monografija je izšla pri GV Založbi kot del zbirke Scientia Iustitia (2017, 277 strani, 48 evrov). Kot je zapisala avtorica, je področje razkritja dokazov v slovenski pravni teoriji slabo raziskano. V tujini gre seveda za dobro poznan institut, ki ima korenine v angleškem procesnem pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili dr. Aleša Galiča

dr. Jerca Kramberger Škerl, 22.11.2018

Kultura in umetnost

dr. Jerca Kramberger-Škerl, Pravna praksa, 45-46/2018V Zbirki predpisov založbe Uradni list je izšla nova izdaja neuradno prečiščenega besedila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom dr. Aleša Galiča, rednega profesorja na PF Univerze v Ljubljani in enega vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju civilnega procesnega prava. Tokratna izdaja je ena od prelomnih, saj je septembra 2017 začela veljati obsežna novela zakona, ZPP-E. Podobno kot pri noveli ZPP-D iz leta 2008, ki je pomembno posegla na številna področja pravdnega postopka, tudi novela ZPP-E prinaša spremembe v praktično vseh fazah pravdnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vodnik skozi razvezo zakonske zveze

mag. Irena Hacin Kölner, 15.11.2018

Kultura in umetnost

mag. Irena Hacin-Kölner, Pravna praksa, 44/2018Razveza zakonske zveze in razpad življenjske skupnosti na Holmes-Rahejevi lestvici stresnih dogodkov zasedata drugo in tretje mesto. Z večjim stresom je posameznik soočen le še ob smrti zakonca oziroma partnerja. Hrvaški avtorici Karmen Kmetović Prkačin, socialna delavka in psihoterapevtka, in Ivana Mijić Vulinović, pravnica z izkušnjami z razvezami na sodišču in v zasebni praksi, sta v priročniku Vodnik skozi razvezo zakonske zveze (Vodnik) predstavili psihološko dinamiko razveze (v nadaljevanju navedeni izraz uporabljam tako za razvezo zakonske zveze kot tudi razpad zunajzakonske skupnosti, razen kadar je to posebej navedeno) in nakazali osnovne pravne dileme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Accipiendo das, dando accipis

Janez Kranjc, 25.10.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 41-42/2018Avtor reka je Lucij Anej Seneka. Vzet je iz njegovega spisa o dobrih delih (De beneficiis 5, 8, 6). Slovensko bi se glasil: S sprejemanjem daješ, z dajanjem sprejemaš.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Pogovori o zdravniški etiki

Špela Kogovšek Sajovic, 12.10.2018

Kultura in umetnost

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2018Pisec Matjaž Zwitter, zdravnik onkolog in predavatelj na MF Univerze v Mariboru, nam je s knjigo Pogovori o zdravniški etiki ponudil priložnost, da začutimo in spoznamo zdravniški poklic z zornega kota etike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Cave utare iis verbis, quibus quis possit laedi

Janez Kranjc, 4.10.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 38/2018Rek neznanega avtorja, ki bi se slovensko glasil Nikar ne uporabljaj besed, ki bi lahko koga prizadele, je še posebej aktualen v današnjem trenutku, ko smo priča polemikam okrog vprašanja mej svobode govora oziroma boju proti sovražnemu govoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zgradba slovarskega sestavka v Pravnem terminološkem slovarju

dr. Mojca Žagar Karer, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Mojca Žagar-Karer, Pravna praksa, 36-37/2018Doslej smo PTS osvetlili z različnih vidikov, zgradbi slovarskega sestavka, s katero se uporabnik sreča že pri prvem listanju slovarja, pa se še nismo natančneje posvetili. Gre za mikrostrukturo slovarja, torej za to, kateri podatki so v slovarskem sestavku prikazani in na kakšen način. Slovarski sestavki v PTS so lahko polni ali kazalčni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Ego tamen frugalitatem, id est modestiam et temperantiam, virtutem maximam iudico

Janez Kranjc, 20.9.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 35/2018Misel, ki bi se slovensko glasila "Jaz pa štejem varčnost, to je skromnost in zmernost, za največjo krepost," je Ciceronova. Omenja jo v svojem obrambnem govoru za kralja Dejotara (Pro rege Deiotaro 26), ki ga je imel novembra 45 pr. Kr. Ta govor je eden od treh t. i. cezarskih govorov, ki jih je imel pred Cezarjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi

Marjan Kos, 6.9.2018

Kultura in umetnost

Marjan Kos, Pravna praksa, 33/2018Pred začetkom letošnjega poletja je knjižne police obogatila monografija z naslovom Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi in podnaslovom Filozofske, teoretične in praktične refleksije. Gre za delo, ki želi z razpravami vidnih akterjev iz slovenskega javnega prostora o pomenu in umestitvi svobode izražanja v sodobni čas prispevati k "poučenemu razpravljanju, učečemu poslušanju in argumentiranemu odzivanju".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Quod non vetat lex, hoc vetat fieri pudor

Janez Kranjc, 6.9.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 33/2018Navedek je vzet iz Senekove tragedije Trojanke (334). Slovensko bi se glasil "Česar ne prepoveduje zakon, prepoveduje občutek za sram".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Terminologija v Evropski uniji

dr. Janez Kranjc, 30.8.2018

Kultura in umetnost

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 32/2018Monografija Tanje Fajfar Terminologija v Evropski uniji je predelana in dopolnjena doktorska disertacija, ki je nastala pod mentorstvom slavistke prof. dr. Andreje Žele in somentorstvom ustavnega sodnika ter strokovnjaka za pravo Evropske unije (EU) prof. dr. Mateja Accetta. Gre za poskus jezikoslovne obravnave pravnega izrazja EU in njegove umestitve v slovensko pravno izrazje. Avtorica izhaja iz terminološkega in terminografskega okolja Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je med drugim izdal Pravni terminološki slovar. Delo s slovenskim pravnim izrazjem ji torej ni tuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Žvižgači, mediji in korupcija

mag. Bećir Kečanović, 30.8.2018

Kultura in umetnost

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 32/2018Knjiga Žvižgači, mediji in korupcija je izšla v času, ko so na področju, ki ga obravnava, odprta mnoga vprašanja. Vsem je na nek način skupna potreba po uporabnem znanju in učinkovitosti. Za Slovenijo sta pri tem pomembna najmanj dva strateška cilja. Prvi leži v konceptu preprečevanja korupcije, ki je z leti očitno izgubil sapo. Drugi pa izhaja iz aktualnega predloga Evropske komisije za celostno zaščito žvižgačev in poleg institucij Evropske unije zadeva še države članice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Pravni terminološki slovar - komu je namenjen?

dr. Mojca Žagar Karer, 30.8.2018

Kultura in umetnost

dr. Mojca Žagar-Karer, Pravna praksa, 32/2018Splošni slovarji, kot je npr. druga izdaja SSKJ, so namenjeni najširšemu krogu uporabnikov, zaradi česar morajo biti razlage besed v njih splošno razumljive. Terminološki slovarji so po drugi strani namenjeni ožjemu krogu specializiranih uporabnikov, zato definicije terminov v njih praviloma niso splošno razumljive. Tip slovarja torej določa naslovnik. V slovenskem prostoru so terminološki slovarji tipično namenjeni strokovnjakom določenega področja, uporabljajo pa jih tudi nestrokovnjaki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Non est magni animi, qui de alieno liberalis est, sed ille, qui, quod alteri donat, sibi detrahit

Janez Kranjc, 23.8.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 30-31/2018Rek, katerega avtor je Lucij Anej Seneka, je vzet iz njegovega spisa O prizanesljivosti (De clem. I, 20, 3). Slovensko bi se glasil: Ni velikodušen, kdor je radodaren s tujim, marveč tisti, ki vzame sebi, kar da drugemu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 11 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(6) 47(2) 46(6)
45(3) 45-46(2) 44(6) 43(2)
42(2) 41(1) 41-42(3) 40(1)
40-41(2) 39(2) 39-40(5) 38(3)
38-39(1) 37(6) 36(1) 36-37(37)
35(4) 34(6) 33(10) 32(6)
31-32(3) 30-31(3) 29-30(5) 28(5)
28-29(3) 27(5) 26(5) 25(2)
24(5) 24-25(4) 23(3) 22(4)
21(3) 20(4) 19(9) 18(2)
17(2) 17-18(3) 16(2) 16-17(4)
15(4) 15-16(2) 14(2) 13(5)
Več...

Leto objave

2019(9) 2018(29) 2017(13) 2016(6)
2015(8) 2014(6) 2013(6) 2012(10)
2011(8) 2010(11) 2009(34) 2008(23)
2007(8) 2006(11) 2005(7) 2004(3)
2003(9) 2002(6) 2001(6) 2000(37)
1999(4) 1998(1) 1997(6) 1996(3)
1995(2) 1994(2) 1993(1) 1992(2)

Področja

< Vsi 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7.1. ZAVODI 7.2. VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 7.3. ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST 7.4. KULTURA IN UMETNOST 7.5. JAVNO OBVEŠČANJE 7.6. STATISTIKA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov