O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 69)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Problemi in proces: mednarodno pravo in kako ga uporabljamo

Marko Krajnc, 13.12.2018

Kultura in umetnost

Marko Krajnc, Pravna praksa, 48/2018Knjiga Rosalyn Higgins Problemi in proces: mednarodno pravo in kako ga uporabljamo nedvomno predstavlja eno izmed temeljnih, pa tudi najprepoznavnejših del strokovne literature na področju mednarodnega prava, ki ga bodo ne glede na njegovo letnico izida (1995) prebirale tudi naslednje generacije. Veseli nas lahko, da je od letos knjiga na voljo tudi v slovenskem jeziku, kar je pomemben prispevek k mednarodnopravni znanosti in terminologiji v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Starejši delavec dela neenakomerno, ne dela pa nadur

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.12.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 48/2018Zaposlenega imamo starejšega delavca, ki je dal soglasje za neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditev delovnega časa. Na koncu referenčnega obdobja nima opravljenih več ur, kot znaša letna kvota. • Ali nam mora dati tudi soglasje za nadurno delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

"Ahmadov problem" je bistveno drugačen od Arnoldovega

mag. Matevž Krivic, 14.12.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 48/2017V zadnji številki PP sta se uvodnik in prvi članek, oba zelo zanimiva, ukvarjala z vprašanji, ki naj bi izhajala iz "zgodbe brivca Ahmada", pa v resnici iz nje ne izhajajo - uvodnik Roka Svetliča pa z istimi ali podobnimi vprašanji tudi ob dogajanju okrog financiranja zasebnih šol (tam vsaj delno bolj upravičeno). Ker sem do slednjih, pa tudi do Svetličevih svojstvenih pogledov na "Ahmadovo zgodbo" že zavzel svoje stališče v dveh prispevkih za Sobotno prilogo Dela, se v spodnjem članku odzivam predvsem na nadvse zanimivo Kranjčevo primerjavo sodobne begunske zgodbe s staro zgodbo mlinarja Arnolda iz časa Friderika Velikega, z nekaj pripombami na koncu pa tudi na Svetličev uvodnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Mislite ali veste?

mag. Sandi Kodrič, 14.12.2017

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 48/2017"Če bi ravnala s povprečno skrbnostjo dobrega strokovnjaka, bi toženka (banka, op. a.) morala in mogla vedeti in tudi je vedela, da bo po sklenitvi pogodbe prišlo do krepitve CHF v razmerju do EUR." Za moj okus je to najmarkantnejši slovenski stavek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Ignem ne gladio fodito

Janez Kranjc, 14.12.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2017Rek navaja Erazem Rotterdamski v svoji zbirki Adagia I, 1, 2 (6). Slovensko bi se glasil: Ne podžigaj ognja z mečem. Kot navaja Erazem, naj bi šlo za latinsko verzijo grškega pregovora, ki pa je očitno dokaj stara, saj rek omenja že Horacij (Sermo 2, 3, 275).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Dostop do okoljskih podatkov v praksi Informacijskega pooblaščenca

mag. Kristina Kotnik Šumah, 14.12.2017

JAVNO OBVEŠČANJE, Varstvo okolja

mag. Kristina Kotnik-Šumah, Pravna praksa, 48/2017Izhajajoč iz načela prostega dostopa daje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) široko zakonsko podlago za dostop do okoljskih podatkov. Gre za podatke, ki so absolutno javni in bi morali biti javnosti široko dostopni. Pa vendar je v praksi Informacijskega pooblaščenca v zadnjih treh letih mogoče zaznati naraščanje števila pritožbenih postopkov v zvezi z okoljskimi podatki. Je torej mogoče govoriti le o povečanem zanimanju javnosti za te podatke ali gre za bolj restriktivno prakso zavezancev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Predhodni zdravniški pregled

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.12.2017

Delovna razmerja, VARSTVO PRI DELU

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 48/2017Z novim delavcem smo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh mesecev. Ker se nam je z zaposlitvijo mudilo, smo šele po sklenitvi pogodbe delavca poslali na predhodni zdravniški pregled, ki pa ga ni opravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Prihodnost Mednarodnega kazenskega sodišča

Maja Korimšek, 8.12.2016

Kaznovalno pravo

Maja Korimšek, Pravna praksa, 48/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče v zgodovini človeštva. Utemeljeno je na mednarodni pogodbi, kar mu daje še posebno moč, saj je na voljo vsem državam na povsem prostovoljni osnovi. MKS je pristojno, da izvaja jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. Gre za dejanja, ki so tako resna, da vplivajo na celotno mednarodno skupnost in ogrožajo mir, varnost in blaginjo sveta, kot je zapisano v tretjem odstavku preambule Rimskega statuta. Zato je ključno, da storilci takšnih hudodelstev ne ostanejo nekaznovani, da okrepimo sistem mednarodnega kazenskega prava in stremimo k univerzalnosti MKS. Stabilnost omenjenega sistema pa je bila v zadnjem mesecu na preizkušnji zaradi napovedanih odpovedi Rimskega statuta s strani treh afriških držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Povrnitev stroškov zagovornika v predkazenskem postopku

Vesna Kermavt, 8.12.2016

Kazenski postopek

Vesna Kermavt, Pravna praksa, 48/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) dokaj celovito ureja stroške kazenskega postopka, stroškov predkazenskega postopka pa ne ureja. Na tem področju tako obstaja pravna praznina, ki jo je težko zapolniti, zlasti glede povrnitve stroškov zaslišanja po 148.a členu ZKP, če kasneje zoper osumljenca ni uveden kazenski postopek. Ob tem se postavljata vprašanji, ali obstaja pravna podlaga, da tovrstne stroške krije država, ter kdo o njih odloča?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Kršitev varnosti osebnih podatkov - tveganja za upravljavce in obdelovalce

Kranjec Nina, Merc Peter, 8.12.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 48/2016Podatki, s katerimi operirajo tehnološka podjetja, z eksponentno rastjo digitalizacije storitev vedno bolj pridobivajo na pomenu. Pomemben del teh podatkov predstavljajo osebni podatki. S tem v ospredje vse bolj prihaja potreba po iskanju ustreznega ravnovesja med pravicami posameznikov do zasebnosti na eni strani ter svobodno gospodarsko pobudo podjetij, ki te podatke obdelujejo, na drugi. Iskanje tega ravnovesja je v današnjem hitro spreminjajočem se okolju zelo dinamičen proces. To se odraža tudi v spreminjajočem se okviru pravnih pravil, ki gre izrazito v smeri strožjega varovanja pravic posameznikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Qualis ratio est, tales et actiones sunt

Janez Kranjc, 10.12.2015

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2015Misel, ki je vzeta iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 66, 33), bi se slovensko glasila: "Kakršen je razum, takšna so dejanja". Seneka v pismu razpravlja o različnih vidikih kreposti in dobrega. Temelj obojega je pravi razum (recta ratio) v pomenu naravne oziroma absolutne resnice. S pomočjo tega razuma lahko pridemo do vednosti o, kot pravi Cicero, božanskih in človeških stvareh in njihovih vzrokih (De off. 2. 5). Pravi razum se zato odraža v večnem in nespremenljivem naravnem zakonu, ki je "v skladu z naravo, razširjen med vsemi, trden in večen, ki kliče k izpolnjevanju dolžnosti s tem, da ukazuje, prepoveduje in odvrača od zločinov" (Cic. De rep. 3, 6). Tak razum človeku ni neposredno dostopen, marveč predstavlja ideal, ki se mu lahko približa vsak, ki si prizadeva za resnico, pravičnost, osebno popolnost in moralno neoporečnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Kakšne spremembe prinaša novela ZGD-1I bodočim podjetnikom

mag. Mojca Kunšek, 10.12.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 48/2015Slovenija zagovarja načela svobodne podjetniške pobude in prek razvejane mreže točk VEM (vse na enem mestu) ali po elektronski poti zagotavlja hiter in preprost način ustanovitve družbe ali podjetnika. Tako je možno postati podjetnik že v enem dnevu, gospodarsko družbo oziroma družbo z omejeno odgovornostjo pa ustanoviti v treh dneh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Prepoved ponižujočega ravnanja in pravica do zasebnega življenja - kako bi ju prikazal Venn?

Jaka Kukavica, 10.12.2015

Varstvo človekovih pravic

Jaka Kukavica, Pravna praksa, 48/2015Razmerja med garancijami različnih členov Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) so eden trših konvencijskih orehov. Prav to je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo v zadevi Milka proti Poljski, predmet katere je razmerje med 3. členom EKČP, ki prepoveduje mučenje, nečloveško in ponižujoče ravnanje, in 8. členom, ki zagotavlja pravico do zasebnega (in družinskega) življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Dolžniki, upniki in slepomišenje države

mag. Sandi Kodrič, 10.12.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 48/2015Denimo, da ste podjetnik in vam insolventni poslovni partner dolguje precej denarja. Poskuša se izvleči s prisilno poravnavo, v kateri vam kot upniku predlaga odpis 98 odstotkov vaše terjatve, medtem ko bi dva odstotka terjatev poplačal v šestih letih. Kako bi se odzvali na tak predlog?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Zagovornikova odpoved obtoženčevi pravici do zbornega sojenja

dr. Saša Kmet, 10.12.2015

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 48/2015Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v okviru poglavja o predobravnavnem naroku v četrtem odstavku 285.a člena med drugim določa, da se v primeru, če na predobravnavni narok ne pride obtoženec, ki je zoper obtožnico vložil ugovor, narok ne opravi in se šteje, da obtoženi krivde po obtožbi ne priznava ter da se odpoveduje možnosti dogovora o načinu poteka glavne obravnave, ki bo razpisana na podlagi pravnomočne obtožnice. Skladno z 2. točko drugega odstavka 285.f člena ZKP sme predsednik senata na podlagi izjave obtoženca in po "zaslišanju" (gre seveda za neumestno zakonsko dikcijo) državnega tožilca odločiti, da obtoženemu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Opustitev in prekinitev medicinsko (ne)smiselnega zdravljenja

Nerat Barbara, Korošec Damjan, 11.12.2014

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Barbara Nerat, dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 48/2014Slovita Konvencija Sveta Evrope o biotehnologiji in človekovih pravicah (t. i. Oviedska konvencija) je v določbi 5. člena zavzela stališče, da je izvedba posameznega medicinskega posega dopustna šele po pacientovi prostovoljni privolitvi na podlagi predhodnega ustreznega pouka o njegovem namenu, naravi, morebitnih posledicah in tveganjih. Pacient lahko svojo odločitev prav zaradi spoštovanja svobodne volje kadarkoli prekliče. V nadaljevanju prispevka odstirava kazenskopravni pogled na tematiko avtonomije pacientove volje ter opustitve in/ali prekinitve medicinsko (ne)smiselnega zdravljenja v primerih, ko obravnavani bolnik iz takih ali drugačnih razlogov ni zmožen merodajne lastne odločitve o nadaljnjem življenju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Odvzem prostosti ne izključuje možnosti udeležbe na pogrebu

Matic Kumer, 11.12.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 48/2014Pritožniku, madžarskemu državljanu, je policija zaradi suma storitve kaznivega dejanja odvzela prostost, opravila preiskavo njegovega stanovanja ter ga nato privedla na zaslišanje k državnemu tožilcu. Tako od policije kot od tožilstva je pritožnik zahteval, naj mu omogočita udeležbo na pogrebu njegove krušne matere, ki je potekal prav v tistem času. Njegova zahteva je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da bi bilo to v nasprotju z namenom odvzema prostosti. Generalni državni tožilec, od katerega je pritožnik pozneje zahteval pojasnila, je dodatno navedel, da madžarska zakonodaja pridržanim osebam - drugače kot pripornikom - ne omogoča udeležbe na pogrebu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Stroški izvajanja ZVZD-1 so lahko tudi davčno nepriznani

mag. Mojca Kunšek, 12.12.2013

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 48/2013Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki je začel veljati že decembra 2011, je prinesel tudi vrsto zahtev glede načrtovanja in izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu, čemur naj bi sledile tudi smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu, ki pa jih do danes še ni. Smernice naj ne bi odgovorile le na vprašanje, kako izvajati zakonsko določene naloge, temveč, kako tudi obravnavati stroške, ki v zvezi s tem nastajajo. Podjetniki se namreč pri izvajanju zakonskih določb srečujejo tudi z davčnimi dilemami, kot na primer z vprašanji, povezanimi z obdavčitvijo promocije zdravja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 12.12.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 48/201314. december 1751 - Prva vojaška akademija Avstrijska cesarica Marija Terezija je ustanovila prvo vojaško akademijo na svetu, t. i. terezijansko vojaško akademijo. Na začetku je vsako generacijo sestavljalo sto gojencev plemiškega in sto neplemiškega rodu, šolanje pa je trajalo 11 let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 13.12.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 48/201214. december 1940 - Anton Korošec Umrl je slovenski politik in teolog Anton Korošec. Maja 1917 je kot predsednik Jugoslovanskega kluba prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala združitev vseh Južnih Slovanov v eno državno enoto v okviru avstro-ogrske monarhije. Bil je predsednik Narodne
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Do večje učinkovitosti delovnega prava z večjo vlogo inšpekcije dela

dr. Polonca Končar, 13.12.2012

Delovna razmerja

dr. Polonca Končar, Pravna praksa, 48/2012V praksi in teoriji že več let opozarjamo na premajhno učinkovitost inšpekcije dela in na to, da določitev primerov, v katerih inšpektorji za delo lahko v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) izdajajo ureditvene odločbe, ne pripomore k večji učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Iz letnih poročil Varuha človekovih pravic prav tako izhaja, da tudi ta ustanova že več let opozarja na ureditev pristojnosti inšpektorjev za delo in še zlasti na sporno razlago ustreznih določb ZDR. Razlog za vztrajno opozarjanje na problematiko je zavedanje, da obstaja tesna povezanost med učinkovitostjo delovnopravnega sistema in učinkovitostjo inšpekcijskega nadzora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Za dobiček naredijo marsikaj

mag. Sandi Kodrič, 13.12.2012

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 48/2012Če bi se vprašali, katera poklicna skupina ljudi je v sedanjem trenutku globoke gospodarske krize najbolj osovražena, bi bili poleg politikov gotovo pri vrhu bančniki. Ti naj bi si po ljudskem izročilu med konjunkturo napolnili žepe, zdaj pa bodo morali davkoplačevalci z dokapitalizacijami bank zapolnjevati luknje, ki so ostale zaradi nevrnjenih kreditov. Kdor pa bo prebral pravkar izdano knjigo angleškega zdravnika Bena Goldacra Bad Pharma (Slaba farmacija) oziroma Kako proizvajalci zdravil zavajajo zdravnike in škodijo bolnikom, bo dobil novega favorita za ta neslavni naslov - farmacevtsko industrijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

O slonih, marjeticah in potrdilih za pravnega strokovnjaka

dr. Erik Kerševan, 13.12.2012

Pravoznanstvo

dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 48/2012Včasih se pri prebiranju nekaterih novic v naših medijih bralec nehote zaloti, da pogleda na datum in z žalostjo ugotovi, da ni prvi april. Potem še enkrat prebere novico in poskusi z dobrohotno mislijo, da je novinar o zadevi zmotno poročal. Ko pa se prikazana dejstva izkažejo za resnična, si na koncu zaželi, da bi ta novica namesto na resne strani dnevnega tiska bila uvrščena v kakšno rubriko o nenavadnih dogodkih v daljni zgodovini zelo oddaljene dežele. Prav v to kategorijo sodi tudi novica iz zadnjih dni novembra, v kateri je bilo jasno in javno zapisano, da je Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pri svojem odločanju o kandidatih za člane Državne volilne komisije izločila kandidaturo prof. dr. Franca Grada (in še nekaterih drugih kandidatov), zato ker ni predložil dokazila o tem, da je pravni strokovnjak. Čeprav je bil s strani istega Državnega zbora v preteklosti že petkrat imenovan prav za člana Državne volilne komisije, pa tudi ustavnega sodnika in je - med drugim - soavtor (zakona in) komentarja k Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ) ter nosilec predmeta volilno in parlamentarno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Manj prazničnih dni, nova dohodninska lestvica in drugi varčevalni ukrepi od 1. januarja naprej

mag. Mojca Kunšek, 13.12.2012

Delovna razmerja

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 48/2012V letu, ki se izteka, smo dobili več varčevalnih ukrepov tako na davčnem kot tudi na drugih področjih, prav tako pa se veliko sprememb obeta tudi v letu 2013. O predlogih ukrepov, ki so še v fazi usklajevanja, smo že pisali, tokrat pa naj opozorimo na ukrepe, ki so že sprejeti in se bodo začeli izvajati s 1. januarjem 2013. To so določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) in še nekatere druge določbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Omnium societatum nulla est gravior, nulla carior quam ea, quae cum re publica est uni cuique nostrum

Janez Kranjc, 15.12.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 48/2011Pred nami so Ciceronove besede, vzete iz njegovega spisa o dolžnostih (De officiis I, 57). Po naše bi se glasile "Med vsemi družbenimi vezmi ni nobena bolj dragocena, nobena ljubša kot tista, ki vsakega med nami povezuje z republiko". Spis o dolžnostih je eden od zadnjih Ciceronovih spisov. Nastal
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 48

Leto objave

2018(2) 2017(5) 2016(3) 2015(5)
2014(2) 2013(2) 2012(5) 2011(6)
2010(6) 2009(5) 2008(14) 2007(5)
2006(5) 2005(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov