O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 10
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 249)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Prehajanje med (davčnimi) postopki: inovativnost ali erozija pravne varnosti?

dr. Polonca Kovač, 3.10.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 37/2019V teoriji in praksi upravnega procesnega prava je eno tradicionalnih pravil, da se mora uveden postopek končati. Zaključek postopka pomeni izdajo posamičnega upravnega akta, tj. (i) meritorno upravno odločbo ali (ii) procesni sklep o ustavitvi postopka. Tako določata zlasti 207. in 135. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tretje možnosti v splošni ureditvi ni; če se ne izda niti odločbe niti sklepa o ustavitvi postopka, velja molk organa in fikcija negativne odločbe po 222. oziroma 256. členu ZUP. Enake temelje vzpostavlja Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) za sodno varstvo. Toda Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ki velja v davčnih upravnih postopkih kot nadrejeni lex specialis, ima inter alia glede zaključka ali t. i. "prehoda" določenih postopkov v druge postopke specialne določbe, za katere pa ni povsem jasno, kako jih sistemsko razlagati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije?

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 29.8.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 32/2019V zadnjem času se mediji veliko ukvarjajo s postopki javnega naročanja. Pojavljajo se očitki, da je z zahtevki za revizijo mogoče blokirati prav vse projekte, tudi takšne, ki so za državo zelo pomembni, npr. infrastrukturni projekti. Očitki letijo na vse udeležence: na neizbrane ponudnike, češ da z vlaganjem zahtevkov za revizijo želijo izsiliti, da bi bili izbrani, četudi je bila ponudba izbranega ponudnika daleč najugodnejša. Naročnikom se očita, da ne znajo voditi postopkov javnega naročanja, zaradi česar so zahtevki za revizijo uspešni. Zakonodajalcu se očita, da predpisi ponudnikom omogočajo preširoko pravno varstvo in da bi bilo možnost uveljavljanja pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja treba omejiti. Na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) letijo očitki o tem, da niso zagotovljeni ustrezni mehanizmi za zagotavljanje nepristranskosti odločanja, da se postopki vlečejo predolgo in da DKOM z enako prioriteto in hitrostjo obravnava tako javna naročila državnega pomena (npr. infrastrukturni projekti) kot javna naročila, ki bi jim težko pripisali že lokalni pomen (npr. dobava sladoleda za gostinske obrate v neki občini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Skrb za starejše ali borba za dodaten proračunski denar?

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 6.6.2019

PRORAČUN, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 21-22/2019Enajstega maja sem tako kot tisoči drugih prehodila del Poti spominov in tovarištva. Doživela sem pravi šok zaradi "bombardiranja" pohodnikov z rumenimi plakati, ki jih je organizacija Amnesty International namestila vzdolž (praktično) celotne poti. Parole na plakatih so vzbujale jezo, celo agresijo proti tistim, ki dopuščajo takšno stanje. Bolje poučeni ali razmišljujoči mimoidoči pa so se spraševali, čemu to služi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Konzorcij ponudnikov za izvedbo javnega naročila

mag. Matjaž Kovač, 9.5.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 17-18/2019Pri kompleksnih predmetih javnega naročanja in pravilih posamezni ponudnik pogosto ne izpolnjuje vseh ekonomskih, kadrovskih in tehničnih zahtev naročnika. Skupina ponudnikov jih izpolnjuje v večji meri, zato pravila o javnem naročanju omogočajo, da ima v postopkih oddaje javnih naročil skupina ponudnikov enak položaj, kot ga ima sicer v poslovni praksi. Skupina oseb, ki sicer ni pravna oseba oziroma ni enovita, se obravnava kot ekonomska celota oziroma kot enovita oseba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

(Ne)ustavnost določbe poroštva po 148. členu ZDavP-2

Nataša Klančnik, 21.3.2019

Davki občanov in dohodnina

Nataša Klančnik, Pravna praksa, 12/2019Kadar davčni organi v postopkih davčne izvršbe ne morejo izterjati davčnega dolga iz premoženja dolžnika, obstajajo pa dovolj utemeljeni dokazi, da se je premoženje ali dejavnost dolžnika prenesla na povezano osebo (poroka), uporabijo institut poroštva po 148. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dopolnjevanje ponudb - nikoli končana zgodba javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 14.3.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 11/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 89. členu ureja institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb. Če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo dokumentacijo, pri čemer mora biti takšna zahteva skladna z načelom enake obravnave in načelom transparentnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Alternativni pristopi v davčnih postopkih

dr. Polonca Kovač, 7.3.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 9-10/2019Davčni postopki so po naravi stvari "neprijazni" do strank oz. zavezancev, saj se v njih obračunava, odmerja ali celo prisilno izvršuje davčne oz. denarne obveznosti (glej 1. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)). Kljub temu se na tem področju uveljavljajo alternativni pristopi. V tem prispevku obravnavam nekaj oblik t. i. preventivnega in alternativnega reševanja davčnih sporov, ki so pri nas malo uporabljani kljub obstoju zakonskih podlag, sprejetih večinoma po smernicah EU. Namen prispevka je okrepitev dialoga med zavezanci in FURS, povečanje zavedanja o teh oblikah in o možnosti prenosa predmetnih institutov na druga upravna področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Upoštevanje socialnih meril pri javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 21.2.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 8/2019Socialno odgovorno javno naročanje (SOJN) pomeni javno naročanje z upoštevanjem socialnih vidikov. Gre za zaposlitvene možnosti, dostojno delo, skladnost s socialnimi pravicami in pravicami delavcev, socialno vključenost (vključevanje invalidov), enake možnosti, dostopnost, načrtovanje za vse, upoštevanje trajnostnih meril, vključno z vprašanji etične trgovine, in splošnejše prostovoljno upoštevanje socialne odgovornosti gospodarskih družb po načelih iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in direktiv o javnem naročanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba ZJN-3 za pravne storitve

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 14.2.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 7/2019Članek obravnava vprašanje, ali so javni naročniki po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) pri oddajanju naročil s področja pravnih storitev (kamor med drugim spadajo tudi odvetniške storitve) zavezani ravnati skladno z določili ZJN-3, ki veljajo za naročila (splošnih) storitev. Kot bomo videli, je uporaba ZJN-3 odvisna tako od vrste pravnih storitev kot tudi od ocenjene vrednosti naročila. Od okoliščin posameznega primera bo tako odvisno, ali se bo pri naročilu pravnih storitev ZJN-3 sploh uporabljal, ali se bo za naročilo uporabljal poseben poenostavljeni postopek, ali pa bo naročnik zavezan upoštevati le splošna načela iz ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Na poti k dolgoročni vzdržnosti javnih financ

dr. Davorin Kračun, 7.2.2019

PRORAČUN

dr. Davorin Kračun, Pravna praksa, 5-6/2019Priprava državnega proračuna je strokovno in politično zahteven projekt. Strokovno zato, ker bi želeli na najgospodarnejši način zagotavljati blaginjo državljanom, politično pa zato, ker je ob tem treba sklepati kompromise z interesnimi skupinami. Pri tem je vedno prisotna negotovost glede bodočih prihodkov, saj ni mogoče natančno napovedati gospodarske aktivnosti. Druga, izdatkovna stran pa se s sprejemom proračuna v parlamentu potrdi tudi kot zakonska norma, ki zagotavlja porabnikom pravice v sprejeti višini za posamezno proračunsko leto ali celo za daljše obdobje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Zaslišanje stranke pri uporabi instituta poroštva v postopku davčne izvršbe

Nataša Klančnik, 17.1.2019

Davki občanov in dohodnina

Nataša Klančnik, Pravna praksa, 3/2019Po drugem stavku prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni organ začne postopek davčne izvršbe, ko davčni dolžnik, ki izkazuje davčni dolg, prenese svojo dejavnost na drugo osebo in se s prenosom želi izogniti plačilu davčne obveznosti. Gre za zakonsko poroštvo na področju javnega, davčnega prava, zato se odloča na podlagi ZDavP-2 s subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Dvignimo plače v javnem sektorju za polovico!

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 22.11.2018

PRORAČUN

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 45-46/2018Vsakoletnih pogajanj o povečanju plač v javnem sektorju (JS) smo že navajeni. Prav tako pa nacionalni hobi postajajo stavke, ki ta pogajanja spremljajo. Po koncu se zdi, da so se pogodili o odstotku ali dveh. Vendar pa številke kažejo drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Evidenčna javna naročila

mag. Matjaž Kovač, 6.9.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 33/2018Izraz evidenčno javno naročilo ni definiran v zakonu, se pa v praksi uporablja za javna naročila, za katera je treba voditi le evidenco, njihova vrednost pa je nižja od mejnih vrednosti, določenih za uporabo postopkov v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). Večina enostavnih naročil blaga, storitev ali gradnje se vodi v skladu s tako imenovanimi evidenčnimi naročili. Delež njihove oddaje je najvišji na splošnem področju in najnižji na področju obrambe in varnosti. Naročniki pogosto izvajajo evidenčne postopke, ki so glede na pravila ZJN-3 manj transparentni in konkurenčni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Izjeme, kjer se ne uporabljajo določbe ZJN-3

mag. Matjaž Kovač, 30.8.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2018Določitev izjem je z vidika načela učinkovitosti javnega naročanja ena od pomembnih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Če je izjema določena, naročniku ni treba upoštevati določb ZJN-3. Pogodba, ki jo naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, mora upoštevati pravila javnega naročanja, razen če spada med izjeme po ZJN-3. Večina izjem od javnega naročanja je določena z evropskimi direktivami, če so določene le z ZJN-3, pa izjeme veljajo le za tiste postopke, pri katerih objava ni potrebna v Uradnem listu Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Distinkcija med dejavnostjo in enkratnim oziroma občasnim poslom

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, 23.8.2018

Davki občanov in dohodnina

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal, Pravna praksa, 30-31/2018Distinkcija med posameznim, enkratnim oziroma občasnim poslom na eni strani in opravljanjem ekonomske oziroma podjetniške dejavnosti na drugi strani je pomembna zaradi vprašanja sistemske obdavčitve fizičnih oseb. Gre za zlasti v zadnjem času aktualno problematiko, ki je sicer v našem sistemu prisotna že od spremembe dohodninske zakonodaje leta 2005, ko je bila v davčno ureditev prvič vpeljana razlika med dejavnostjo in enkratnim poslom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila med njeno veljavnostjo

Janja Aleksandra Koren, 5.7.2018

PRORAČUN

Janja-Aleksandra Koren, Pravna praksa, 26/2018Kogentna pravila o javnih naročilih omejujejo področje avtonomije volje strank oziroma načelo svobodnega urejanja medsebojnih pravnih razmerij zaradi zasledovanja ciljev prostega pretoka blaga kot poglavitnega elementa Skupnosti, preprečevanja omejevanja konkurence na področju urejanja temeljev svobodnega trga javnih naročil in zagotavljanja enakega obravnavanja ponudnikov. Uresničevanju načel javnosti in transparentnosti ter prepovedi diskriminacije so podrejeni tako nacionalna zakonodaja kot zakonodaja Evropske unije ter praksa Sodišča Evropske unije (Sodišča EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Sodno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 17.5.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 19/2018V skladu z Direktivo 2007/66/ES morajo države zagotoviti učinkovito in hitro revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, medtem ko se ukrepi oziroma odločanje o ukrepih, ki so v skladu z direktivo namenjeni reviziji (začasni ukrepi, razveljavitev, odškodnina), lahko prenese na različne organe. Prav tako direktiva določa, da, razen kadar o pritožbi odloča naročnik ali organ, ki nima narave sodišča, ni nujno, da imajo revizijski zahtevki samodejni suspenzivni učinek. V tej luči in z namenom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je novela ZPVPJN ukinila institut ničnosti pogodbe ter uvedla institut razveljavitve (neveljavnosti) pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Direktiva o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji

mag. Dominik Kuzma, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 16-17/2018Ob poplavi novic o davčnih utajah in skrivanju dohodkov v davčnih oazah, projektu BEPS in drugih mednarodnih ukrepih, ki ciljajo na zajezitev erozij davčnih osnov v druge (davčno manj obremenjene) države, je novica o sprejetju direktive o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji (v nadaljevanju direktiva) bolj ali manj šla mimo radarja strokovne in še posebej splošne javnosti. To pa ne pomeni, da je sprejetje direktive, ki bo določila standarde reševanja sporov mednarodne dvojne obdavčitve dohodkov in marsikateremu davčnemu zavezancu dala na voljo pravna orodja za uveljavljanje pravic v mednarodnem davčnem okolju, nepomembno. Ravno nasprotno, gre za pomemben premik in dobrodošlo spremembo na področju mednarodne davčne ureditve v Evropski uniji (EU), ki bo po implementaciji direktive pomembno vplivala na dohodke in življenje marsikaterega davčnega zavezanca, ki se je znašel v navzkrižnem ognju dvojne obdavčitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Aktivna legitimacija za vložitev revizijskega zahtevka

mag. Matjaž Kovač, 19.4.2018

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 15/2018Pravo ločuje med materialno in procesno aktivno legitimacijo. Materialna aktivna legitimacija se nanaša na stranko, ki je nosilka pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja v nekem postopku, procesna pa obravnava pravdno upravičenje oziroma ali je subjekt upravičen sprožiti konkreten spor oziroma ali se lahko zoper njega vodi postopek. Pri javnem naročanju nas zanima procesna aktivna legitimacija, ki pomeni vprašanje, kdo ima pravico vložiti revizijski zahtevek, torej gre za procesno predpostavko, in ne za vprašanje vsebinske utemeljenosti zahtevka za revizijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Davčna obravnava dohodkov iz poslovanja s kriptovalutami

mag. Dominik Kuzma, 22.3.2018

Davek od dohodka pravnih oseb, Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 11/2018Leto 2017 si bomo zapomnili po različnih stvareh, marsikdo po tem, da je tega leta prvič slišali za kriptovalute (tudi virtualne valute ali posplošeno bitcoini) oziroma za tehnologijo blockchain, na kateri temeljijo kriptovalute. Razlog za nedavno seznanitev s tehnologijo, ki je sicer stara več kot deset let, pa je, da so leta 2017 številni v Sloveniji prek trgovanja s kriptovalutami zaradi bistvenega naraščanja njihove vrednosti iz njih ustvarili dohodke. V tem prispevku se ukvarjam zlasti z davčno obravnavo dohodkov fizičnih oseb in deloma pravnih oseb, ki se nanašajo na poslovanje s kriptovalutami, ob strani pa puščam vidik davka na dodano vrednost (DDV).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Pravno varstvo neizbranega ponudnika po 26. novembru 2017

mag. Matjaž Kovač, 21.12.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 49-50/2017Leta 2011 je začel veljati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), s katerim je bil v naš pravni red prenesen poglavitni del Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. ZPVPJN je bil leta 2013 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, s katerim se je povečala učinkovitost javnega naročanja na način, da se odpravita ugotavljanje in odprava nepravilnosti, ki glede na predmet naročanja in postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca niso bistvene ter zaradi katerih osebe, zainteresirane za dodelitev javnega naročila, niso oziroma ne bi mogle biti oškodovane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Pravni temelj revizije javnega naročanja je Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Cilja zakona sta zagotovitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter racionalizacija postopka pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju DKOM). Z ZPVPJN se uvaja tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, in sicer z uveljavitvijo ničnosti pogodbe v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Problematika obdavčevanja dohodkov iz tujine

mag. Matjaž Kovač, 5.10.2017

Davki občanov in dohodnina

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 38/2017Če prebivate v Sloveniji, dohodek pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije. To pomeni, da morate davčnemu organu v Sloveniji poročati tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (tj. od svetovnega dohodka). Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku dohodke, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz delovnega razmerja, pokojnine).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Sklepanje gradbenih pogodb z upoštevanjem pravil FIDIC pri javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.8.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 30-31/2017Ob sklepanju gradbenih pogodb je nujno vedeti, katere določbe mora pogodba obvezno vsebovati in kaj bo veljalo kot dogovorjeno med strankama za tiste primere, ki v pogodbi niso urejeni, nastopijo pa med izvajanjem pogodbe. Pravila FIDIC, posebej rdeča, rumena in srebrna knjiga, olajšujejo sklepanje in izvajanje pogodb, povezanih z gradnjo. Načelna ocena je, da pravila FIDIC ne nasprotujejo kogentnim zakonskim pravilom. Če pogodbeni stranki podredita svoje razmerje pravilom FIDIC, je bistveno, da dobro poznata ureditev pogodbenih pravic in obveznosti po pravilih FIDIC, saj ureditev posameznih vprašanj bistveno odstopa od ureditve Obligacijskega zakonika.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 10 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(5) 46(5) 45(3)
45-46(2) 44(8) 43(2) 42(4)
41-42(2) 40-41(1) 39(5) 39-40(1)
38(5) 38-39(1) 37(3) 36(4)
35(4) 34(8) 33(4) 32(3)
31(2) 31-32(3) 30-31(2) 29-30(2)
28(6) 28-29(3) 27(5) 26(7)
25(1) 24(1) 24-25(4) 23(7)
22(5) 21(7) 21-22(2) 20(3)
19(7) 19-20(1) 18(4) 17-18(2)
16(2) 16-17(6) 15(7) 14(2)
14-15(2) 13(3) 12(9) 12-13(1)
Več...

Leto objave

2019(12) 2018(9) 2017(11) 2016(9)
2015(4) 2014(10) 2013(19) 2012(19)
2011(18) 2010(21) 2009(19) 2008(28)
2007(12) 2006(9) 2005(10) 2004(2)
2003(6) 2002(5) 2001(3) 2000(4)
1999(7) 1998(2) 1997(6) 1995(4)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.2. CARINE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE 3.6. RAČUNSKO SODIŠČE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov