O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 82)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dopolnjevanje ponudb - nikoli končana zgodba javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 14.3.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 11/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 89. členu ureja institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb. Če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo dokumentacijo, pri čemer mora biti takšna zahteva skladna z načelom enake obravnave in načelom transparentnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dodatek za delovno dobo pri krajšem delovnem času

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.3.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2019Delodajalec ima zaposleno delavko A, ki je bila šest let zaposlena s polovičnim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode (ne po posebnih predpisih), zadnjih šest let pa je v istem podjetju zaposlena s polnim delovnim časom. Njena osnovna bruto plača za polni delovni čas je 2.000 evrov. Delodajalec ima zaposleno tudi drugo delavko B, ki je bila prvih šest let zaposlena s polnim delovnim časom, zadnjih šest let pa je pri istem delodajalcu zaposlena s polovičnim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode (ne po posebnih predpisih). Njena osnovna bruto plača za polovični delovni čas je 1.000 evrov. Dodatek za delovno dobo po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, znaša 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sapiens contra omnes arma fert, cum cogitat

Janez Kranjc, 14.3.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2019Avtor reka je Publilij Sirec (Sent. S 4). Slovensko bi se glasil: Ko razmišlja, se modri vojskuje proti vsem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Davčna obravnava dohodkov iz poslovanja s kriptovalutami

mag. Dominik Kuzma, 22.3.2018

Davek od dohodka pravnih oseb, Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 11/2018Leto 2017 si bomo zapomnili po različnih stvareh, marsikdo po tem, da je tega leta prvič slišali za kriptovalute (tudi virtualne valute ali posplošeno bitcoini) oziroma za tehnologijo blockchain, na kateri temeljijo kriptovalute. Razlog za nedavno seznanitev s tehnologijo, ki je sicer stara več kot deset let, pa je, da so leta 2017 številni v Sloveniji prek trgovanja s kriptovalutami zaradi bistvenega naraščanja njihove vrednosti iz njih ustvarili dohodke. V tem prispevku se ukvarjam zlasti z davčno obravnavo dohodkov fizičnih oseb in deloma pravnih oseb, ki se nanašajo na poslovanje s kriptovalutami, ob strani pa puščam vidik davka na dodano vrednost (DDV).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Pogodba o izobraževanju

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.3.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2018Delavca, ki je pri nas zaposlen že 10 let, bomo poslali na izobraževanje, ki traja eno leto in stane približno 5.000 evrov. Ker gre za zelo specifično izobraževanje na področju letalstva, mora imeti delavec vsaj 10 let delovnih izkušenj, da se lahko udeleži tega izobraževanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Prenosi podatkov v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (1. del)

Urban Kryštufek, 22.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urban Kryštufek, Pravna praksa, 11/201825. maj 2018 se nezadržno bliža. S tem datumom se začne v vseh državah članicah Evropske unije (EU) neposredno uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (General Data Protection Regulation, v nadaljevanju GDPR). GDPR bo nadomestila obstoječa nacionalna pravila o varstvu osebnih podatkov, med drugim tudi slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Nacionalni zakonodajalec lahko sprejme samostojna pravila samo glede posameznih področij, ki jih GDPR izrecno določa, kot je na primer varstvo osebnih podatkov zaposlenih. Podjetja, ki izmenjujejo osebne podatke z drugimi podjetji in hranijo podatke - vedno pogosteje v oblaku IT-ponudnika ali pa njihove IT-sisteme vzdržujejo zunanji izvajalci - bodo morala upoštevati relevantne zahteve GDPR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Alterum intuere ne laedaris, alterum ne laedas

Janez Kranjc, 22.3.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2018Rek, ki bi se slovensko glasil "Glej, da te drugi ne prizadene in da ne prizadeneš drugega", je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (103, 3). V njem Seneka razpravlja o nevarnostih, ki človeku pretijo od sočloveka. Čeprav so naravne katastrofe in nesreče lahko zelo hude, so redkejše od zla, ki ga povzroči človek. Naravne nesreče so predvidljive. Vihar nikoli ne nastane nenadoma. Tudi stavba se ne zruši, ne da bi se pred tem na njej pojavile razpoke, dim je znanilec požara itd. Nevarnost, ki prihaja od sočloveka, pa pogosto pride nepričakovano: čim bliže je, tem bolj se prikriva. Na to se mora človek pripraviti. Nič ni namreč bolj pogosto, bolj vztrajno in bolj zapeljivo kot nevarnosti, ki mu pretijo od sočloveka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Interdisciplinarna delavnica migracije

mag. Andreja Kokalj, 23.3.2017

Pravoznanstvo

mag. Andreja Kokalj, Pravna praksa, 11/2017Univerza v Gradcu in Univerza v Ljubljani sta za doktorske študentke in študente vseh področij doktorskega študija organizirali interdisciplinarno delavnico Migracije. Interdisciplinarna delavnica je potekala na Univerzi v Ljubljani 13. in 14. januarja 2017 in je obravnavala različ
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Čezmejni primer pri Uredbi o evropskem nalogu za zamrznitev bančnih računov

Gregor Kovačič, 23.3.2017

Civilni sodni postopki

Gregor Kovačič, Pravna praksa, 11/2017Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: Uredba), ki se uporablja od 18. januarja 2017, v členu 2(1) (Področje uporabe) določa, da se uporablja za denarne terjatve v civilnih in gospodarskih zadevah v čezmejnih primerih, kot so nadalje definirani v členu 3(1) Uredbe. Besedilo Uredbe v zvezi z definicijo čezmejnega primera se zdi nejasno in nedosledno (zlasti točka 10 uvodnih izjav v povezavi s členom 3(1) Uredbe) in meče senco dvoma na vprašanje uporabljivosti Uredbe v določenih primerih. Zato želim v tem prispevku nakazati, v katerih primerih (naj) se Uredba sploh lahko uporabi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Tunc autem felicem esse te iudica cum poteris in publico vivere

Janez Kranjc, 17.3.2016

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2016Misel bi se po naše glasila "Takrat se štej za srečnega, ko boš lahko živel pred javnostjo". Zapisal jo je Lucij Anej Seneka v 43. pismu prijatelju Luciliju, ki je bil takrat prokurator Sicilije. Seneka razpravlja o tem, kako javnost presoja naša ravnanja. Lucilij je v provinci, čeprav tega ne mara, velik in deležen obilo pozornosti. Ljudi zanima, kaj počne, in vse o njem se razve. Zato mora živeti previdno. Seneka pravi: Takrat se imej za srečnega, ko lahko živiš pred javnostjo, ko te stene varujejo, in ne skrivajo; pogosto se zdi, da nas zidovi obdajajo ne zato, da bi varneje živeli, marveč da bi bolj na skrivaj grešili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Strukturni primanjkljaj - kaj je, kolikšen je in kaj lahko k njegovi odpravi prispeva novi ZJF?

mag. Jorg Kristijan Petrovič, 17.3.2016

PRORAČUN

mag. Jorg Kristijan-Petrovič, Pravna praksa, 11/2016Strukturni primanjkljaj je tumor slovenskih javnih financ, ki raste skrit v zavetju zdrave gospodarske rasti. Zaradi njega postaja Slovenija strukturni bolnik Evrope. Če strukturnega primanjkljaja ne bomo odstranili, nas bo hudo prizadel. Za tako "operacijo" pa potrebujemo ustrezna pravna orodja. Priložnost za njihovo vzpostavitev se ponuja ob prenovi Zakona o javnih financah (ZJF).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju kmalu tudi med zakonci, zunajzakonskimi in istospolnimi partnerji?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 17.3.2016

Dedovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2016Vlada RS je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju, ki je trenutno v fazi druge obravnave. Predlog novele ZD na pobudo Notarske zbornice Slovenije predvideva tudi spremembo 137. člena Zakona o dedovanju (ZD), in sicer v delu razširitve kroga oseb, ki lahko sklenejo sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, na zakonce, zunajzakonske in istospolne partnerje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Libertas inaestimabilis res est

Janez Kranjc, 20.3.2014

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2014Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Svoboda je neprecenljiva stvar", je rimski klasični pravnik Iulius Paulus (D. 50, 17, 106). O njegovem izvoru in življenju vemo le malo. Verjetno je bil viteškega stanu, doma pa iz Italije. Bil je Scevolov učenec in prisednik pretorijskega prefekta Papinijana. Oba sta bila tudi člana cesarjevega sveta, ki je bil najpomembnejši organ na področju pravosodne uprave. Pod Severom Aleksandrom je bil pretorijski prefekt.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Vknjižba dednega sporazuma iz sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti - dolžnost ali nezakonita praksa sodišč?

mag. Mateja Kosirnik, 20.3.2014

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Mateja Kosirnik, Pravna praksa, 11/2014Pri svojem delu sem naletela na zanimiv pojav v slovenski sodni praksi, saj po spremembi Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in uvedbi elektronske zemljiške knjige prejemamo v reševanje zadeve iz cele Slovenije, tako po uradni dolžnosti kot tudi po predlogu strank. Posebej pa so zanimivi sklepi o dedovanju, s katerimi sodišče ugotovi, kdo so dediči po pokojnem, jih razglasi, ugotovi predmete iz zapuščine in jih razdeli. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve zapuščine, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena Zakona o dedovanju - ZD). Gre za t. i. dedni sporazum, s katerim si dediči razdelijo podedovano premoženje, tako premično kot tudi nepremično. Delitve oziroma razdelitve zapustnikovega premoženja pa v praksi predstavljajo tako odplačne kot tudi neodplačne delitve vseh vrst nepremičnin, stanovanj in tudi kmetijskih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 20.3.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 11/201420. marec 1502 - Pierino Belli Rodil se je piemontski vojak in pravnik Pierino Belli, ki velja za enega od utemeljiteljev mednarodnega prava. 1815 - Švici priznana nevtralnost Dvajset pooblaščencev dunajskega kongresa je podpisalo izjavo, s katero je bila Švici priznana nevtralnost
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

O nasilju

dr. Zoran Kanduč, 20.3.2014

Kultura in umetnost

dr. Zoran Kanduč, Pravna praksa, 11/2014Res je. Jedrnat naslov tega dela ne zavaja. Hannah Arendt v knjigi (Založba Krtina, knjižna zbirka Temeljna dela, prevod Vlasta Jalušič in Mirt Komel, spremna beseda Vlasta Jalušič, Ljubljana 2013, 115 strani), ki je bila prvič objavljena (daljnega?) leta 1970, obravnava pretežno nasilje. Dejansko gre bolj za knjižico. Besedilo - brez dodatkov in odlične spremne besede - obsega pičlih, a vsebinsko bogatih 73 strani. Bralec naj torej ne pričakuje nekakšne celovite, vseobsežne analize nasilja "kot takega" (kolikor je "kaj takega" sploh mogoče).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Bančno luknjo kar preskočiti in "gledati naprej"?

mag. Sandi Kodrič, 20.3.2014

Banke, zavodi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 11/2014Novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), ki naj bi med drugim razkrila osnovne podatke o slabih kreditih državnih bank, je že drugič letos spomnila na to, da javnost nima vpogleda v ozadje nekaterih ukrepov finančnih oblasti, čeprav njihove posledice ležijo na plečih davkoplačevalcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Sosed o lastniški posesti soseda v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine

Maja Knez, 21.3.2013

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Maja Knez, Pravna praksa, 11/2013Praksa sodišč v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine odpira številna vprašanja o različnih razlagah zakonskega besedila, na primer kdo šteje za lastnika sosednje nepremičnine. Je to sosed, ki neposredno meji na nepremičnino, ali morda tudi tisti, ki ima nepremičnino v istem apartmajskem naselju ali pa dve nadstropji nižje v večstanovanjski stavbi? Odpira se tudi vprašanje (ne)pravilnosti stališča sodišča glede izjave soseda o lastniški posesti predlagatelja. Sodišče namreč izjave, v kateri sosed ne navede pravnega naslova, na podlagi katerega predlagatelj izvršuje posest, in iz katere ni razvidno, v kolikšnem deležu je predlagatelj pridobil zadevno nepremičnino na podlagi nekega pravnega naslova, sploh ne šteje za izjavo o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Javni interes delovanja društev in zavodov po presoji občin - med (arbitrarno) nujo in zakonitostjo

Kovač Polonca, Remic Matjaž, 21.3.2013

Uprava

dr. Polonca Kovač, mag. Matjaž Remic, Pravna praksa, 11/2013Javna uprava oziroma javnopravne skupnosti se vse bolj zavedajo nuje delovanja v interesu ljudi oziroma pravnih oseb, za skupne potrebe katerih naj bi skrbeli. To še toliko bolj velja na lokalni ravni izven centra Slovenije, kjer so odnosi bolj osebni in ekonomske razmere neredko manj ugodne. A v vsakodnevnih razmerjih mora imeti taka sicer hvalevredna usmeritev meje, saj je treba zaradi varstva skupne koristi pred zasebnimi, pravne varnosti in enakosti pred zakonom primarno spoštovati javni interes. Ta mora biti v ta namen jasno opredeljen, sicer se vzpostavlja arbitrarno delovanje. Tako kaže primer ravnanja več (verjetno večine) občin po Sloveniji, ko presojajo o zatrjevanem delovanju društev, zavodov in podobnih oseb "v javnem interesu" in v tem okviru o sofinanciranju njihove dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Novi Zakon o delovnih razmerjih z grenkim priokusom

dr. Barbara Kresal, 21.3.2013

Delovna razmerja

dr. Barbara Kresal, Pravna praksa, 11/2013V začetku marca sprejeti novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) štejejo predlagatelj, politika in socialni partnerji za pomemben del reforme trga dela v okviru strukturnih reform. Te Slovenija kljub sicer zelo zaostrenim odnosom med političnimi strankami v parlamentu sprejema skorajda soglasno - tudi zaradi pritiskov stališč in bolj ali manj natančno opredeljenih zahtev nekaterih neoliberalno usmerjenih mednarodnih institucij, zlasti Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), evropske politike, podprte s stalnimi grožnjami prihoda "trojke", in domnevno pričakovanih odzivov bonitetnih agencij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Sankcije EU proti tretjim državam kot izziv za spoštovanje človekovih pravic znotraj nje

Špela Kunej, 21.3.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Kunej, Pravna praksa, 11/2013V ponedeljek, 11. marca 2013, je Svet Evropske unije sprejel Sklep 2013/124/SZVP o spremembi Sklepa 2011/235/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Iranu, s katerim je nekatere sankcije EU proti Iranu obnovil za nadaljnje leto do 13. aprila 2014, hkrati pa jih je razširil na dodatne osebe. Tudi glede na gospodarske stike, ki jih imajo nekatere slovenske družbe z iranskimi partnerji, je nujno poznati vsebino sankcij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Odsotnost zaradi začasne nezmožnosti za delo in razveljavitev pogodbe o zaposlitvi

Aleš Kaluža, 21.3.2013

Delovna razmerja

Aleš Kaluža, Pravna praksa, 11/2013Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) v X. poglavju uzakonja možnost razveljavitve nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Eden od razlogov za razveljavitev je okoliščina, da javni uslužbenec v času sklepanja pogodbe ni izpolnjeval pogojev za zasedbo delovnega mesta (74. člen ZJU). Ta razlog je vsebinsko podoben razlogu za prenehanje pogodbe o zaposlitvi po 1. točki prvega odstavka 154. člena in 162. člena ZJU, vsi trije skupaj pa vzroku za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po prvem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) oziroma po prvem odstavku 89. člena novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in so zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ob izteku odpovednega roka odsotni z dela, so deležni posebnega varstva po tretjem odstavku 116. člena ZDR oziroma ZDR-1 - delovno razmerje jim preneha šele z dnevom vrnitve na delo, vendar ne pozneje kot po poteku šestih mesecev od izteka odpovednega roka. Postavlja se vprašanje, ali so podobnega varstva deležni tudi javni uslužbenci, ki so v času razveljavitve pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta bolniško odsotni. Ker so določbe ZJU v delu razveljavitve pogodbe zelo skope, je še toliko pomembnejša vloga sodne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Za spoštovanje temeljnih socialnih pravic

dr. Barbara Kresal, 21.3.2013

Pravoznanstvo

dr. Barbara Kresal, Pravna praksa, 11/2013"Pravniki s področja delovnega in socialnega prava iz vse Evrope pozivamo Evropsko unijo, naj spoštuje in podpira temeljne socialne pravice, še zlasti pri vseh ukrepih, povezanih s krizo." Več kot 440 profesorjev delovnega in socialnega prava in drugih uglednih strokovnjakov s tega področja iz evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije, je podpisalo manifest, ki se zavzema za spoštovanje temeljnih socialnih pravic in trajnostno socialno Evropo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Semper homo bonus tiro est

Janez Kranjc, 21.3.2013

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2013Misel, ki bi se slovensko glasila "Dober človek je vedno vajenec", je vzeta iz epigrama Marka Marciala, ki je bil začetnik sodobnega epigrama in po mnenju nekaterih najduhovitejši latinski pesnik. Kot otrok je prišel v Rim iz Španije, kjer se je rodil okrog leta 40 po Kr. Hitro se je vključil v rimsko družbo, še zlasti v skupnost španskih rojakov, ki ga je prijazno sprejela. Stvari so se drastično spremenile po Neronovih čistkah, ki so sledile Pizonovi zaroti. Nekdanji Marcialovi prijatelji so postali nezaupljivi tudi do njega, tako da je ostal osamljen in brez podpore. Kruh si je moral služiti kot klient. To je posledično vplivalo na njegov značaj. Mnogi so mu namreč očitali servilnost. Po njihovem mnenju se je preveč prilizoval mogočnikom, čeprav jih ni maral.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 11

Leto objave

2019(4) 2018(4) 2017(2) 2016(3)
2014(5) 2013(8) 2012(1) 2011(4)
2010(7) 2009(18) 2008(6) 2007(5)
2006(2) 2004(3) 2001(1) 1997(2)
1995(2) 1994(1) 1993(2) 1992(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov