O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 68)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Pozabili smo napisati razlog sklenitve pogodbe za določen čas - popravek zaradi spremembe sodne prakse VS

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2018V PP št. 3-4/2018, str. 29, sem odgovorila na naslednje vprašanja bralca:
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Kdaj je 58-letni delavec v kategoriji, varovani pred odpovedjo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2018Z delavcem smo imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let, ki se je iztekla marca letos, delavec pa je februarja dopolnil 58 let. Z delavcem smo takoj (brez prekinitve) sklenili novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Scire leges non hoc est verba earum tenere, sed vim ac potestatem

Janez Kranjc, 15.2.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2018Gre za znamenito pravno maksimo, katere avtor je rimski klasični pravnik Publij Juvencij Celz. Justinijanovi kompilatorji so jo uvrstili na začetek Digest, v poglavje o zakonih, senatovih sklepih in dolgotrajnih običajih (D. 1, 3, 17). Slovensko bi se glasila: Poznati zakone ne pomeni znati na pamet njihovo besedilo, temveč smisel in pomen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Omejitev odgovornosti prevoznika za zamudo ali izgubo tovora

mag. Matjaž Kovač, 15.2.2018

Promet in zveze - splošno

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 6/2018Prevoz je tista gospodarska dejavnost, ki prispeva k nemotenemu poteku proizvodnje, oskrbljenosti trga in zadovoljevanju potreb državljanov. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med osebami iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov. Mednarodno transportno pravo je del mednarodnega prometnega prava, ki vključuje predpise o prevozih blaga in potnikov ter določila, ki se nanašajo na posle, povezane s prevozom blaga. Namen vsakega obveznostnega razmerja je, da dolžnik izpolni obveznost in s tem povzroči prenehanje tega razmerja. V pogodbenih razmerjih, ki so praviloma posledica svobodno izražene volje strank, še posebej velja pravilo, da je pogodbe treba izpolniti. Kršitev pogodbenega razmerja ima praviloma za posledico odškodninsko odgovornost pogodbene stranke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Anonimnost uporabnikov predplačniških paketov

Primož Križnar, 16.2.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 6/2017Proti koncu prejšnjega leta se je javnost seznanila z informacijo, da je teroristom Daesha na Madžarskem uspelo nakupiti okrog 200.000 predplačniških SIM kartic, ki so se med drugim uporabile za organizacijo in izvedbo terorističnih napadov v Parizu in Bruslju. Madžarski operater nakupu ni posvečal pretirane pozornosti in je kasneje v svoj zagovor povedal, da upoštevajoč madžarsko zakonodajo ni dolžan spremljati, kdo je oseba, ki želi kupiti predplačniški paket ter koliko takih paketov želi nekdo kupiti, saj njihovo prodajno število ni omejeno. V tej luči je zato v nekaterih državah članicah Evropske unije (EU), ki takih ukrepov prav tako niso sprejele, v zadnjem času znova zaslediti tendenco, da bi se morali kupci predplačniških paketov ob njihovem nakupu identificirati, število paketov, ki bi jih lahko kupila ena oseba, pa bi se omejilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Dan kulture in kulturnost dneva

dr. Janez Kranjc, 16.2.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2017Poleg Japonske in Slovenije najbrž ni veliko držav, ki bi imele državni praznik, namenjen kulturi. Na ta dan kulturne institucije na stežaj in brezplačno odprejo vrata. Pri nas je vrhunec praznika proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade za najeminentnejše kulturne dosežke preteklega leta. Na njej različni govorniki poudarjajo pomen kulture in potrebo po njenem obilnejšem financiranju ter kritizirajo "državo" zaradi, kot pravijo, mačehovskega odnosa do kulture.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

OECD-jeva Multilateralna konvencija BEPS

mag. Dominik Kuzma, 16.2.2017

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 6/2017BEPS je eden največjih projektov na mednarodnem davčnem področju, ki je dobil široko podporo mednarodne skupnosti brez primere. Naslednji mejnik tega kompleksnega projekta je bil postavljen s sprejemom in objavo besedila Multilateralne konvencije BEPS, ki jo bo po obetih podpisalo preko 100 držav oziroma jurisdikcij, kar naj bi po nekaterih ocenah vplivalo na preko 2000 multi- oziroma bilateralnih mednarodnih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Multilateralna konvencija bo, glede na napovedi, bistveno poenostavila uveljavitev priporočil iz projekta BEPS v konvencijah KIDO, zato si nedvomno zasluži veliko pozornosti tudi v slovenskem pravnem prostoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Pravica do odgovora na mnenje prvostopenjskega organa o pritožbi v postopku pred Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS

Franci Krivec, 16.2.2017

Delovna razmerja

Franci Krivec, Pravna praksa, 6/2017Pred kratkim sem bil kot pritožnik udeležen v postopku pred Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS (v nadaljevanju: Komisija). Pritožil sem se zoper sklep tedanjega delodajalca (okrožno sodišče). Glede pritožbe je najprej skladno s Poslovnikom o delu Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS (v nadaljevanju: poslovnik) mnenje podal prvostopenjski organ. V mnenju je prvostopenjski organ obširneje utemeljil svojo odločitev iz izpodbijanega sklepa. Kljub temu da poslovnik tega ne določa, mi je prvostopenjski organ to mnenje vročil v vednost. Na to mnenje sem v roku dveh dni podal odgovor in ga poslal Komisiji. Komisija se do mojih navedb v odgovoru na mnenje ni opredelila, nasprotno, izrecno je zapisala, da so te navedbe neupoštevne, ker so bile podane po izteku pritožbenega roka. Takšno stališče in na splošno praksa Komisije, po kateri se pritožnikom jemljejo pravice do izjave o mnenju prvostopenjskega organa, je po mojem mnenju nezakonita in protiustavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Večja dostopnost storitev je razdiralna?

mag. Sandi Kodrič, 11.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 6/2016Aktualno poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravjenam pove, da 17.372 pacientov v slovenskem zdravstvu čaka na pregled ali poseg pri specialistu dlje, kot je dopustna doba (180 dni pri stopnji nujnosti "redno" in 90 dni pri stopnji "hitro"). Skupno je bilo na prvi dan letošnjega leta v čakalnih vrstah 95.612 ljudi; ta čas torej 18 odstotkov čakajočih čaka nedopustno dolgo in ti se bržkone ne strinjajo z mnenjem ministrice za zdravje, da naš sistem deluje dobro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Summum ius summa iniuria

Janez Kranjc, 11.2.2016

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2016Gre za enega najbolj znanih pravnih rekov. Njegov dobesedni prevod bi bil Najvišje pravo, največja krivica. Bliže vsebini bi bil prevod Največja krivica je formal(istič)na uporaba prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M

dr. Saša Kmet, 11.2.2016

Kultura in umetnost, Kazenski postopek

dr. Sašo Kmet, Pravna praksa, 6/2016V času, ko že pričakujemo naslednje noveliranje Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pred ne tako oddaljenimi vrati (tokrat bojda zares) pa naj bi bila tudi sistemska sprememba procesnega zakona, odločilno prežeta s prehodom od mešanega modela kazenskega postopka k še bolj adversarnemu, je izšla knjiga (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2015, 408 strani), ki vsebuje prečiščeno besedilo ZKP, vključno z zadnjo in zato aktualno novelo ZKP-M. Ta predstavlja, reci in piši, trinajsto spreminjanje in/ali dopolnjevanje določb ZKP v 21 letih njegove veljavnosti. Novela ZKP-M je začela veljati 20. decembra 2014, uporablja pa se od 20. marca 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Kaj prinaša novi carinski zakonik Unije

Mina Kržišnik, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Mina Kržišnik, Pravna praksa, 6/2016Uvaja se nov Carinski zakonik Unije (UCC), ki bo prinesel številne spremembe na področju blagovne menjave med EU in državami oziroma ozemlji zunaj carinskega območja Unije. Sprememba zakonika je bila po mnenju Evropskega sveta in parlamenta potrebna zaradi večje jasnosti, zaradi razvoja prava in zaradi nujnosti prilagoditve pravil njihovi lažji uporabi. S 1. majem 2016 bodo tako začela veljati nova pravila, ki bodo skrajšala, poenostavila in standardizirala carinske postopke, prav tako pa bodo uveljavljeni tudi postopki in pravila za zagotavljanje izvajanja carinske tarife ter usklajene določbe o pobiranju uvoznih dajatev. Poglejmo si nekaj najpomembnejših novosti novega Carinskega zakonika Unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Povrnitev nepremoženjske škode

Neža Kompare, 11.2.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 6/2016V primeru prometne nesreče je njen storilec drugim udeležencem v prometni nesreči dolžan povrniti nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, tj. odškodnino za povzročene poškodbe. Ko je povzročitelj nesreče neznano vozilo, izplača odmerjeno odškodnino jamstveni sklad za žrtve prometnih nesreč, višina odškodnine pa se spreminja glede na posledice prometne nesreče. Ker pa taka škoda ni v vseh evropskih pravnih redih enako priznana, se pojavlja dilema glede uporabe materialnega prava. Sodišče je pred kratkim odločalo prav o tem. Katero pravo naj se torej uporabi v primeru mednarodnih zahtevkov za povrnitev nepremoženjske škode, nastale kot posledica prometne nesreče s smrtnim izidom, ki jo je povzročilo neznano vozilo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Pravičnost kot ljubezen

mag. Igor Karlovšek, 11.2.2016

Kultura in umetnost

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 6/2016Priznam, da me je naslov monografije Pravičnost kot ljubezen (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2015, 284 strani), ki jo je napisala dr. Mojca Zadravec, prav lepo nahecal, saj sem pričakoval lahkoten sprehod skozi življenjske resnice, na katerem bom kot pri leposlovju zdivjal po zgodbi do srečnega konca. Že pri uvodu sem moral opustiti običajno moško navado, da uporabljamo samo eno polovico možganov, in sem nemudoma preklopil na polne obrate.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Sorazmerni del letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.2.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2016Bliža se 31. marec, skrajni rok, do katerega mora delodajalec delavca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Čeprav imajo delodajalci pri odmeri letnega dopusta, še zlasti v primerih, ko delavec pri njih ni zaposlen celo koledarsko leto, nemalokrat veliko težav in dilem, pa se bomo tokrat osredotočili le na pravilno izračunavanje sorazmernega dela letnega dopusta. Ker sta letni dopust in regres povezani kategoriji, veljajo glede izračunavanja sorazmernega dela letnega dopusta in regresa enaka pravila. Toliko kot delavcu pripada letnega dopusta, mu pripada tudi regresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Rubikon - deset let predstavitev sodb ESČP

Domen Končan, 12.2.2015

Ostalo

Domen Končan, Pravna praksa, 6/2015Na PF Univerze v Ljubljani je bilo 15. januarja že deseto, tradicionalno tekmovanje študentov z mariborske, evropske in ljubljanske pravne fakultete v predstavitvi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Njegov spiritus agens je dolgoletni profesor ustavnega prava dr. Ciril Ribičič, ki vedno poskrbi, da vsi udeleženci spoznajo razsežnosti subsidiarnega pravnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki nam jih s svojimi odločitvami prinaša sodišče v Strasbourgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Preveč (ne)hotenih nesporazumov in "mimogovorov"

mag. Matevž Krivic, 12.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 6/2015Res, kot je zadnjič napisal kolega Petrovec, njega ne štejem med tiste, "ki se ne oglašajo, pa bi bilo prav, da bi se". Res sva o tej temi že polemizirala - in bova očitno spet. Toda eden od (ne)hotenih (?) nesporazumov v tej hudi pravno-politični zmešnjavi je tudi ta, da sem v svojem članku sicer res pozval "h komentiranju pisanja prof. Bavcona", ampak tiste, "ki mu v tem vprašanju pritrjujejo", vendar tiho - naj se oglasijo, naj "pokažejo odgovornost, pogum in znanje" in naj zavrnejo moje argumente, če znajo. Toda oglasili se niso oni, ampak kolega Petrovec, ki pa v tem članku z ničimer ne zagovarja teze prof. Bavcona, da Janšev mandat "avtomatično blokira" (onemogoča) 9. člen Zakona o poslancih (ZPos), ampak ponavlja le svojo (že prej objavljeno in od mene že kritizirano) tezo, da mu izvrševanje mandata preprečuje 38.c člen istega zakona (poleg kazenske zakonodaje, tu pa s prof. Bavconom očitno soglašata). Ima seveda vso pravico do tega, jaz pa do tega, da mu še enkrat odgovorim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Faciles etiam nos facere debemus, ne nimis destinatis rebus indulgeamus

Janez Kranjc, 14.2.2013

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2013Misel je vzeta iz Senekovega spisa o umirjenosti duha (14, 1). Po naše bi se glasila: Tudi mi se moramo sprostiti, da se ne bomo preveč oklepali določenih stvari. Seneka v svojem spisu obravnava problem sproščenega odnosa do dogodkov, s katerimi se srečujemo. Človek bi si moral po njegovem prizadevati za ravnotežje duha in vedrost nravi. Umirjenost se po njegovem kaže v na notranjem miru temelječi zmožnosti kljubovati močnim čustvom, v skladnosti in harmoniji ravnanj, trdnosti značaja ter v zmožnosti trezne presoje okolja in samega sebe. Umirjenost duha pogojujeta brezskrbnost in velikodušnost, ki izhajata iz veličine duha in neomajnega vztrajanja pri pravilni presoji. To stanje je mogoče doseči s spoznanjem resnice, ohranjanjem prave mere, nesebičnostjo in dobroto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Plašnice pomagajo pri sprenevedanju

Blaž Kovač, 14.2.2013

Človekove pravice

Blaž Kovač, Pravna praksa, 6/2013V tej reviji se je glede zahtevkov izbrisanih in glede vprašanja moralnosti (dopustnosti) uveljavljanja ugovora zastaranja (v primerih kršitev človekovih pravic) razvila razprava, celo polemika. Žal je v svojem prispevku mag. Nina Betetto razpravo z elegantnim manevrom povsem odvrnila od vsebinskega področja prava človekovih pravic in jo preusmerila zgolj v območje konkretnega zahtevka civilnega prava. Poudariti je treba, da tak pristop vprašanja odprave krivic ne bo rešil - ravno nasprotno. Plašnice okoli posameznega primera, ki je sam le del sistematične kršitve človekovih pravic celi skupini prebivalstva, je treba odstraniti!
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Obveznost sočasnosti odpovedi stare in ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi

Aleš Kaluža, 14.2.2013

Delovna razmerja

Aleš Kaluža, Pravna praksa, 6/2013V turbulentnih poslovnih razmerah današnjega časa so delodajalci prisiljeni nenehno nadzorovati stroške poslovanja in število delavcev, ki jih zaposlujejo. Ne glede na razmeroma tog sistem odpuščanja delavcev se delodajalci lahko znajdejo v položaju, ko v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delavca ni bilo dela, se pa obseg dela poveča znotraj odpovednega roka ali pa ponovni izračuni delodajalcu pokažejo, da je delavca ceneje obdržati na drugem ustreznem delovnem mestu, kot pa mu izplačati odpravnino. V teh primerih je za delavčevo odločitev ključna časovna točka, od katere dalje sme zavrniti ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi brez izgube pravice do odpravnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 14.2.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 6/201316. februar 1824 - Peter Kozler Rodil se je slovenski pravnik, geograf in politik Peter Kozler, ki je izdelal zemljevid Slovenske dežele in pokrajine, na katerem je označeno slovensko etnično ozemlje. Bil je poslanec v deželnem zboru na Dunaju in zavzet borec za pravice Slovencev. 1989
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

(Ne)zmožnosti razveljavitve diplomskih listin in spričeval

dr. Polona Kovač, 12.2.2009

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polona Kovač, dr. Polona Kovač, Pravna praksa, 6/2009V (visokem) šolstvu se v zadnjem času čedalje bolj zavedamo nujnosti in pomena rabe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)1 ter povezanih institutov v razmerju med šolskimi institucijami in študenti (dijaki, učenci) pri izvajanju verificiranih programov, torej javne službe.2 Med drugim se je že v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Davčna obravnava obresti z vidika fizičnih in pravnih oseb

mag. Mojca Kunšek, 12.2.2009

Davki občanov in dohodnina

mag. Mojca Kunšek, mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 6/2009Podjetnik med paragrafi Številka 28 Davčna obravnava obresti z vidika fizičnih in pravnih oseb Februar je mesec napovedi kapitalskih dobičkov in obresti. Pri tem je pomembno poznati davčno obravnavo obresti kot dohodka fizičnih oseb in tudi obresti kot prihodka ali odhodka pravnih oseb. V skladu...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Dedovanje sredstev v okviru PDPZ

Darja Golob-Koritnik, 12.2.2009

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Darja Golob-Koritnik, Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 6/2009 • Kako je z dedovanjem sredstev, privarčevanih v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (kdo in kdaj lahko deduje ter kako je z obdavčitvijo)? Če oseba, ki je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovana, umre pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine (rente) ali...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Pravni napovednik

mag. Katarina Krapež, 12.2.2009

Ostalo

mag. Katarina Krapež, mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 6/200912.-13. 2. Analiza bilanc 1 Center za poslovno izpopolnjevanje in svetovanje Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani; (www.cis.ef.uni-lj.si).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2018(4) 2017(4) 2016(7) 2015(2)
2013(4) 2009(13) 2007(4) 2006(4)
2005(1) 2002(1) 2001(4) 1999(1)
1998(1) 1997(2) 1996(5) 1995(7)
1994(2) 1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov