O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 58)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zagovor pri pisnem opozorilu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 27.9.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36-37/2018• Ali je treba pri izdaji pisnega opozorila pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga delavcu omogočiti zagovor ali zadošča, da se mu samo vroči pisno opozorilo z vročilnico?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Kdo ne sme opravljati nadurnega dela

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 27.9.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36-37/2018• Delodajalec zaposluje več kategorij delavcev, zato ga zanima, katerim delavcem lahko odredi opravljanje nadurnega dela in katerim ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Inkvizicija - strah in trepet srednjeveške Evrope

mag. Urška Klakočar Zupančič, 27.9.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 36-37/2018Srednjeveška inkvizicija, ki se je bojevala s krivoverci - heretiki, čarovnicami in v dobi reformacije tudi s protestanti, velja za eno najbolj temačnih in strahotnih organizacij v vsej evropski zgodovini. Danes ob besedi inkvizicija takoj pomislimo na grozljivo mučenje jetnikov, ponarejanje dokazov, usmrtitve na grmadah in ustvarjanje splošne množične histerije med ljudmi. Resnično so bila to orodja inkvizitorjev Rimskokatoliške cerkve, s katerimi so odkrivali, zasliševali in kaznovali vse, ki bi lahko kakorkoli ogrozili avtoriteto Svetega sedeža v Rimu. Institucija za zatiranje krivoverstva je bila ustanovljena v prvi polovici 13. stoletja kot odgovor na pojav heretičnih skupin kristjanov, predvsem katarov v južni Franciji, proti katerim je Cerkev vodila prave križarske pohode. V naslednjih stoletjih je inkvizicija lovila vse, kar je dišalo po hereziji, in tako opustošila mesta in vasi v vsej Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Draga šola

Špela Kunej, 27.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Kunej, Pravna praksa, 36-37/2018Evropske šole so samostojne enote meddržavne institucije Evropske šole, ki deluje od leta 1957, ko so jo ustanovile članice takratne Evropske skupnosti za premog in jeklo. Leta 1994 je pogodbo nadomestila Konvencija o Statutu Evropskih šol (v nadaljevanju Statut).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Pred, upajmo, končno sodbo v zadevi Novič

mag. Matevž Krivic, 27.9.2018

Ostalo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2018Ob povabilu, naj napišem uvodnik o zadevi Novič, sem imel sicer pomislek, ali ima smisel pisati o tem sicer (po mojem prepričanju) paradigmatičnem primeru za najslabše in najbolj zaskrbljujoče strani našega sodstva že v trenutku, ko še čakamo na odločitev Vrhovnega sodišča - a sem te pomisleke premagal in se odločil povabilo sprejeti. Sprejel sem tudi povabilo na četrtkovo Tarčo na TV Slovenija, glede česar sem sprva imel enake pomisleke. Tam sem potem - brez komentarja, namesto katerega sem raje zamahnil z roko in ga kot nepotrebnega odklonil - poslušal zame skrajno bledo izmikanje treh v pravosodju visoko pozicioniranih pravnikov, ki je najbrž še dodatno znižalo že tako nizko zaupanje javnosti v naše pravosodje. Če se pred izrekom sodbe Vrhovnega sodišča niso hoteli vsebinsko opredeliti do ničesar, kar je bilo v tej zadevi tako očitno in tako hudo narobe, tudi prav - toda potem naj bi udeležbo raje odklonili, namesto da so ta kričeče izjemni primer skušali skriti v statistične podatke o potrjenih in razveljavljenih sodbah in na druge načine minimizirati njegov pomen za nadaljnje padanje ugleda sodstva v javnosti. Po slišanem in videnem v oddaji Tarča se je samo še okrepila moja bojazen, da bi vsako (tudi moje) izmikanje javnim opredelitvam v čakanju na sodbo Vrhovnega sodišča lahko tudi tam okrepilo tiste poglede, ki bi morda ponovno želeli zadevo razvodeniti (podobno kot se je to zgodilo na Ustavnem sodišču ob končevanju zadeve Patria), namesto da bi jo dokončno razsodili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Zgradba slovarskega sestavka v Pravnem terminološkem slovarju

dr. Mojca Žagar Karer, 27.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Mojca Žagar-Karer, Pravna praksa, 36-37/2018Doslej smo PTS osvetlili z različnih vidikov, zgradbi slovarskega sestavka, s katero se uporabnik sreča že pri prvem listanju slovarja, pa se še nismo natančneje posvetili. Gre za mikrostrukturo slovarja, torej za to, kateri podatki so v slovarskem sestavku prikazani in na kakšen način. Slovarski sestavki v PTS so lahko polni ali kazalčni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Pretiravanje s pravičnostjo

mag. Sandi Kodrič, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 36-37/2017Vedno kadar slišim utemeljevanje, da je treba bremena pravičneje razporediti, se najprej spomnim na skrajni primer pravičniškega zakonodajnega kompliciranja iz preteklosti. Akter je bilo finančno ministrstvo pod vodstvom profesorja Mramorja, predmet pa obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov. Dogajalo se je pred malo več kot desetletjem. Da ne bi bralcev utrujal z bizarnimi podrobnostmi, naj navedem samo to, da so si zamislili kompleksen, nepregleden in nepredvidljiv sistem, varčevalec pa ni mogel izračunati, koliko davka bo plačal. Upravljavci skladov so morali zaradi tega naročiti po meri narejeno programsko opremo, saj takega sistema obdavčitve ni bilo niti prej niti kasneje nikjer na svetu. Zapletena obdavčitev je veljala le nekaj let, potem pa jo je naslednja vlada s spremembo dohodninskega zakona odvrgla na smetišče zgodovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delodajalci, vaš veliki brat vas gleda

Špela Kunej, 27.9.2017

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 36-37/2017Dne 5. septembra 2017 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju veliki senat) izdal sodbo v zadevi Bărbulescu proti Romuniji (61496/08). Desetletje trajajoč spor je tako končno dobil epilog. Veliki senat je sicer odločil v prid Bărbulescuja, kljub ekonomski škodi, ki jo je slednji utrpel, pa mu - zaradi svojevrstnega razumevanja vzročne zveze - ni prisodil niti zadoščenja, kaj šele nadomestila za škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (II)

mag. Matevž Krivic, 27.9.2017

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2017V prvem delu članka pod tem naslovom (v prejšnji številki) sem napovedal, da v drugem delu članka sledi obravnava nekega "neprijetnega" vprašanja, ki bi ga ustavni sodniki mogli in morali obravnavati že ob tisti marca obravnavani ustavni pritožbi, pa so se z neko čudno "inovacijo" ustavnosodne prakse takrat temu izognili. Gre za vprašanje zame nedopustnega obravnavanja dosedanjih revizij, vloženih po ZUS (in do novele ZPP-E tudi po ZDSS), po bistveno drugačnih kriterijih za revizije po ZPP. Oba zakona (ZUS in ZDSS) sta, seveda pod določenimi pogoji, revizije povsem jasno in nedvoumno urejala kot že po zakonu dovoljene, ne šele od vrhovnega sodišča dopuščene. Čeprav je pomembna razlika med obema vrstama revizije očitna, si je vrhovno sodišče, da si je delo olajšalo, skoraj deset let dovoljevalo to očitno razliko ignorirati - ustavni sodniki pa se doslej s tem problemom, odkar nanj opozarjam, tudi še niso spoprijeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Stultum est vicinum velle ulcisci incendio

Janez Kranjc, 27.9.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 36-37/2017Avtor reka, ki bi se slovensko glasil: Neumno je, če se hočemo sosedu maščevati s požigom, je Publilij Sirec (Sent. S 28).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Noseča vodilna delavka

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 27.9.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36-37/2017Naša vodilna delavka je noseča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Nekaj prvih lastovk - a pomlad je še daleč ...

mag. Matevž Krivic, 22.9.2016

Uprava

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 36-37/2016Nekaj prvih lastovk - a pomlad je še daleč ... Slaba prispodoba, če bi mislili le na to leto, saj letos lastovke še niti odhajati niso začele. A mislim seveda na precej daljše obdobje, kar na vse poosamosvojitveno, še zlasti na njegov drugi, vse bolj zaskrbljujoči del. In znotraj tega na nazadovanje - ali vsaj nenapredovanje - na področju uporabe prava v javni upravi in sodstvu. In na to, kako zaradi tega drastično pada ne le zaupanje v to "pravno državo", ki z vso svojo armado uradnikov in sodnikov prava ne zna (ali morda včasih tudi noče?) pravilno uporabljati, ampak posledično pada zaupanje tudi v pravo sámo. Kar pa je od tistega prvega še hujše in bolj nevarno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Premik paradigme dojemanja pravice do zdravega okolja

Maja Korimšek, 22.9.2016

Varstvo okolja

Maja Korimšek, Pravna praksa, 36-37/2016Zdravo, čisto, uravnoteženo, spodobno okolje. To so le nekateri pridevniki, s katerimi se opredeljuje standard kakovosti okolja, ki je predmet ustavnega varstva različnih držav. Vprašanje sodobnega časa je, ali zadošča varovanje okolja zgolj kot predpogoj uživanja človekovih pravic ali je treba pravico do čistega in zdravega okolja povzdigniti v univerzalno človekovo pravico in s tem omogočiti zaščito okolja samega, kar bi pomenilo odmik od antropocentrično naravnanega sistema, kot ga poznamo danes. "Okoljska etika ne pomeni zgolj varovanja okolja in ogroženih živalskih vrst, temveč predvsem spremembo temeljne paradigme človekovega odnosa do sveta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Primernost vsebinskih omejitev avtorske pravice v digitalni dobi

mag. Dominik Kuzma, 22.9.2016

Intelektualna lastnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 36-37/2016Digitalizacija avtorsko zaščitenih vsebin se je intenzivneje začela na prelomu 20. v 21. stoletje. Kljub pretečenemu poldrugemu desetletju po objavi Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi avtorskopravna zakonodaja še vedno lovi korake z razvojem digitalne tehnologije. Ob pospešenem razvoju novih vsebin, medijev, elektronskih naprav in dostopnosti učinkovite digitalne tehnologije je prisoten občutek, da se avtorsko pravo upira spremenjenim okoliščinam, v katerih delujejo in ustvarjajo avtorji, in razvijajočim se potrebam elektronske izmenjave vsebin ter distribucije avtorskopravno zaščitenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Varstvo staršev in nosečih delavk pred odpovedjo pogodbe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.9.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36-37/2016Delodajalec mora pri določenih razlogih odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevati tudi posebna pravila za kategorije delavcev, ki so pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi posebej varovani, in sicer so to predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, starši, invalidi in delavci, odsotni z dela zaradi bolezni. Pri vsaki varovani kategoriji delavcev Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, pred katerimi odpovednimi razlogi delodajalca so varovani ter koliko časa traja njihovo varstvo. V tem prispevku se bom osredotočila le na varstvo staršev in nosečih delavk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Unus dies hominum eruditorum plus patet quam inperitis longissima aetas

Janez Kranjc, 17.9.2015

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 36-37/2015Avtor reka, ki bi se slovensko glasil: En sam dan izobraženih ljudi je bolj odprt kot najdaljše življenje neukega, je bil Poseidonij iz Apameje (okr. 135-51 pr. Kr.). V antiki je veljal za najbolj vsestranskega izobraženca svojega časa. Od njegovih spisov so se žal ohranili le drobci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Slovenian Law Review in revija Pravnik

Boštjan Koritnik, 17.9.2015

Ostalo

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 36-37/2015Z letošnjim letom je prenehala izhajati pravna revija Slovenian Law Review (SLR), ki jo je od leta 2004 izdajala PF Univerze v Ljubljani. Bila je prva slovenska pravna revija, ki je objavljala članke v tujih jezikih, in sicer v angleščini, francoščini in nemščini. V času globalizacije je omogočala neposredno komunikacijo s svetovno pravno javnostjo, v zadnjih letih pa je to vlogo vse bolj prevzemala najstarejša slovenska revija Pravnik, s katero se je SLR v letošnjem letu tudi združila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄36-37

Novela zakona o radu in »slovenska klavzula«

mag. Bojan Kukec, 23.10.2003

Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Bojan Kukec, Pravna praksa, 36-37/2003Hrvaška Sredi letošnjega poletja je začela na Hrvaškem veljati novela zakona o radu (v nadaljevanju : ZR- Narodne novine, št. 114/03), s katero so nezadovoljni tako sindikati kot delodajalci, medtem ko strokovnjaki delovnega prava ocenjujejo (*1), da so uveljavljene spremembe in dopolnitve zakon...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄36-37

TEMELJNA NAČELA UPRAVNEGA POSTOPKA - 3

Boštjan Kavčič, 23.10.2003

Upravni postopek in upravne takse

Boštjan Kavčič, Pravna praksa, 36-37/2003Načelo proste presoje dokazov Uradna oseba v postopku odločanja, torej tekom zbiranja in vrednotenja dokazov, razvrščanju dokazov glede na dokazno moč ali vrednost in pri dokaznem sklepu, ni vezana na nobena formalna dokazna pravila. O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, odloči uradna oseba...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄36-37

O polisindetonu v prisegi

dr. Monika Kalin-Golob, 23.10.2003

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2003Gospod Miklavž Pleničar v svojem predlogu za spremembo in dopolnitev besedila 15. člena Zakona o ustavnem sodišču navaja tudi nekaj jezikovnih utemeljitev, ki naj bi kazale na neustrezno ubeseditev prisege sodnika ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: knjižno - neknjižno

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnji številki smo razpravljali o neknjižnih izrazih v sodnih odločbah in navedli prvo možnost reševanja tovrstnih zagat, tj. spreminjanje neknjižnih prvin v knjižne. To je gotovo težja in zahtevnejša rešitev za tvorca sodnih odločb, vendar pa ne nemogoča, saj kot poklicni uporabnik knjižnega j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Po pregledu lanske prve številke Pravosodnega biltena mi je radovednost vzbudilo pisanje prof. dr. Marijana Pavčnika in vrhovne sodnice Alenke Jelenc-Puklavec. V svojih razpravah o sodnih odločbah sta namreč med drugim poudarila tudi potrebo po njihovi "jezikovni kakovosti". Preglejmo torej nekaj la...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: krajšave

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V besedilih se prav pri krajšavah dobro vidi tvorčeva pisna kultiviranost, ali kot piše prof. Korošec (O krajšavah, 1993): "/N/eupoštevanje pravil za rabo krajšav se v besedilu kaže podobno kot madeži na kravati k nedeljski obleki." Iz zahteve, da mora biti sodba razumljiva naslovniku laiku, izhaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: kratice

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pomudimo se še malo pri kraticah. Njihov nastanek je povezan s pisno gospodarnostjo, tj. zmanjšati količino znakov v besedilu tako, da posamezne besede določene besedne zveze okrajšamo na eno črko (besedotvorni postopek krnitev), nato pa jih strnemo (sklapljanje) v kratico. Na primer Zakon o obligac...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o predložnih zvezah v pravnem jeziku

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Podobno okorna kot v izogib posledicam - obravnavali smo jo v prejšnjem kotičku - je tudi predložna zveza v posledici česar. V sodbah pogosto beremo: Glede na ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi citiranih zakonskih določil je tako tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen, posledici česar je ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

2018(6) 2017(5) 2016(4) 2015(2)
2003(3) 2000(38)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov