O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 24
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 595)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Nedotakljivost oblasti - vprašanje par excellence

Alojz Kovšca, 14.11.2019

Državni zbor in državni svet

Alojz Kovšca, Pravna praksa, 44/2019Državni svet Republike Slovenije je tisti "nebodigatreba" organ državne oblasti, ob katerega se rade spotikajo in zapletajo druge veje oblasti, inštitucije ter posamezne politične struje, ko jim nekaj ni "po godu" oz. ko komu s svojimi odločitvami Državni svet stopi na rep. In da, tudi to se dogaja, celo vse pogosteje. A da lahko državni svetniki spimo bolj mirno, odločamo bolj preudarno in z vso težo odgovornosti tudi bolj tehtno argumentirano, se lahko zahvalimo najvišjemu pravnemu aktu, to je Ustavi Republike Slovenije. Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti. Državni svet lahko skladno z ustavno določenimi pristojnostmi predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov, daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem ponovno odloča, in zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. In prav zadnja izmed navedenih temeljnih pristojnosti je v zadnjem času na slovenskem družbenem prizorišču dvignila ogromno prahu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Varovanje etosa pravne države

dr. Rajko Knez, 18.7.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 28-29/2019Izhodišče za pričujoči uvodnik na povabilo urednika je podati informacijo, da je Ustavno sodišče izdalo dve zbirki svojih odločb, namreč za leti 2017 in 2018, in se obenem odzvati na širšo sliko ustavnopravnih dimenzij dogajanja v državi. A naj pričnem z novima zbirkama, ki omogočata vsebinski vpogled v odločanje Ustavnega sodišča; gre za odločitve, ki so zaznamovale obe omenjeni leti. Predvsem leto 2018 je bilo zaznamovano z različnimi volilnimi in referendumskimi spori. Odločitve Ustavnega sodišča vzpostavljajo postopkovne in vsebinske ustavnopravne standarde v teh dveh najosnovnejših oblikah izvajanja demokracije. Sicer pa je Ustavno sodišče sprejelo precedenčna stališča o mnogih človekovih pravicah. Samo za ilustracijo: kar nekaj odločb zadeva svobodo izražanja tudi kot kritiko sodišč, odločili smo o svobodi veroizpovedi in verskem zakolu živali, o pravici do spoštovanja doma, o pravici do pietete in osebnostnih pravicah umrlih, o osebnem dostojanstvu, o varstvu ugleda politične stranke, osvetlili smo pogosto napačno razumevanje instituta koncesij pri opravljanju javne zdravstvene službe itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Volilni spor v postopku volitev v Državni svet

Anže Kimovec, 6.6.2019

Državni zbor in državni svet

Anže Kimovec, Pravna praksa, 21-22/2019Dne 14. decembra 2018 je bila objavljena odločba, v kateri je Ustavno sodišče RS (US) ugotovilo neustavnost 50. člena Zakona o državnem svetu (ZDSve) in naložilo Državnemu zboru (DZ), da navedeno protiustavnost odpravi v roku enega leta po objavi. V članku predstavim omenjeno odločbo in obravnavam predlog ureditve naknadnega volilnega spora (za volitve v Državni svet (DS)) - sistema sodnih oz. kvazisodnih mehanizmov, v katerem se po volilnem dnevu izpodbijajo volilna opravila in varuje volilna pravica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Nasledstvena pravica kastiljskih žensk ali kdo je tu nor?

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.6.2019

Pravoznanstvo, Človekove pravice

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 21-22/2019V 15. stoletju se je spreminjala zgodovina. Končala se je stoletna vojna med Francijo in Anglijo; v Italiji se je iz Firenc v ostale dežele razmahnilo kulturno, umetniško, politično in znanstveno gibanje, znano pod imenom renesansa. Osmani so osvojili Konstantinopel, ki je bil še zadnji ostanek nekdaj velikega rimskega cesarstva. Katoliška cerkev je počasi drsela v krizo; v Španiji pa je močna ženska vladarica s soprogom uspela združiti dežele, izgnati Mavre in jude z Iberskega polotoka, osvojiti Granado in ekonomsko podpreti potovanje Krištofa Kolumba, pomorščaka iz Genove (1451-1506), proti novemu svetu. Ta izjemna ženska, pod katere vladavino je Španija postala najmočnejši igralec na evropskem parketu, je bila Izabela Kastiljska (1451-1504, vladala 1474-1504).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Prostovoljni gasilec se je poškodoval na intervenciji

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.4.2019

Požarna varnost, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2019Imamo zaposlenega delavca, ki je prostovoljni gasilec. Na intervenciji se je poškodoval, zato je v bolniškem staležu. • Kdo nosi stroške bolniškega nadomestila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Ustavitev inšpekcijskih postopkov med zakonitostjo in uslužnostjo strankam

dr. Polonca Kovač, 14.2.2019

Uprava, Inšpekcije

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 7/2019Cilj upravnih razmerij med oblastjo in posameznimi osebami je razrešiti kolizijo med nadrejenim javnim interesom ter pravicami in pravnimi koristmi posameznikov. Te položaje pokrivajo inšpekcijski postopki, ko pristojni organi preventivno in po potrebi kurativno in represivno ugotavljajo morebitne odstope zavezancev od predpisanega ravnanja. Toda pogosto v upravni in celo sodni praksi ni jasno, kdaj ustaviti inšpekcijski postopek, pri čemer je izhodiščno treba razumeti ratio upravnih zadev in razlikovati med matičnim in izvršilnim upravnim postopkom. K temi zato pristopim z razlago pomena inšpekcij in vrst postopkov, nakar prikažem, kdaj naj s postulatom zakonitosti (ne) pride do ustavitve enega ali drugega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Dan ustavnosti 2018

dr. Janez Kranjc, 10.1.2019

Ustavno sodišče

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije, spoštovani gospod predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, spoštovane sodnice in sodniki Ustavnega sodišča, visoki zbor,
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Ko so huliganom štete ure: ukrep preventivnega pridržanja

Tina Korošec, 20.12.2018

Človekove pravice

Tina Korošec, Pravna praksa, 49-50/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi S., V. in A. proti Danski ponovno presojalo skladnost preventivnega pridržanja kot ukrepa nadzora nad grožnjo nasilja na množično obiskanih (športnih) prireditvah z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). V luči razširjenosti problematike huliganstva, s katero se sooča večina držav članic Sveta Evrope, in zahteve po tem, da se temeljni pravici do svobode iz 5. člena nasproti postavijo tudi pravice (drugih) iz 2. in 3. člena EKČP, je Veliki senat odstopil od stališča, ki ga je ESČP zavzelo leta 2013 v zadevi Ostendorf. Odločitev je pomembna, ker določa okvir in pogoje dovoljenosti preventivnega pridržanja, ki je lahko, tako Veliki senat, če obstajajo ustrezna jamstva pred arbitrarnostjo v skladu s 5. členom EKČP, tudi izven konteksta (pred)kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Blasfemija v Strasbourgu: o pravnih okvirih dovoljene kritike religij

Špela Kunej, 6.12.2018

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 47/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je konec oktobra izdalo sodbo v zadevi E. S. proti Avstriji, s katero je odločilo, da Avstrija ni kršila tožničine (E. S.) svobode govora s tem, ko jo je kazensko obsodila za izjavo o Mohamedovi pedofiliji. Na desnem robu političnega spektra je sodba škandalozni hit, tudi nekateri slovenski mediji so že izjavili, da je svoboda govora mrtva in da je zmagalo šeriatsko pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Nekoga obtožiti, da bi se ob tem izgradili doktrina in sodna praksa?

mag. Matevž Krivic, 4.10.2018

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 38/2018V zadnji septembrski številki PP je najbrž mnoge zaskrbel ali tudi razjezil moj uvodnik ob zadevi Novič - jaz pa sem bil precej zaskrbljen (in so me zasrbeli prsti) ob naslednjih dveh "uvodnih" člankih: proti širjenju pojma sovražnega govora in za "resen pristop k na videz še tako banalnemu precedenčnemu primeru političnega kaznivega dejanja pri nas" v zadevi Šiško. Usmerjena sta sicer vsak v svojo smer (prvi svari pred prevelikim širjenjem kazenske represije, drugi pred njenim prehitrim omejevanjem), kar štejem - oboje skupaj - za dobro spodbudo za dodaten razmislek o teh pomembnih vprašanjih. Obe omenjeni temi se mi zdita zelo aktualni in pomembni tudi za naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Zamujena, zapravljena priložnost ali (kar) nerešen predmet ustavne pobude?

mag. Aleksander Karakaš, 17.5.2018

Sodišča, Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 19/2018V Pravni praksi št. 7-8/2018 je bil objavljen evidenčni stavek odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-225/16 z dne 6. decembra 2017 glede načina imenovanja vrhovnih sodnikov. Ker je tako iz povzetega dela kot tudi iz celotne odločbe, z izjemo ločenih mnenj, možno razumeti, da je bila z zavrnjeno ustavno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 21. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) "zahtevana" pravica do zasedbe položaja vrhovnega sodnika, sem v dogovoru z urednikom ustrezno priredil besedilo ustavne pobude, da bi zainteresiranemu bralcu omogočil oceno, kaj vse je bilo s pobudo dejansko zahtevano in koliko tega je bilo po primerjavi z odločbo dejansko rešeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Jubilejna nagrada v javnem sektorju pri delu s krajšim delovnim časom

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 17.5.2018

Delovna razmerja, Uprava

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2018Smo javni zavod na področju zdravstva. Vse več imamo delavk, ki delajo krajši delovni čas na podlagi pravic iz starševskega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Do kod sega veljavnost nezakonitega občinskega predpisa?

Jasna Hojnik Kocjan, 15.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Cestni promet

Jasna Hojnik-Kocjan, Pravna praksa, 10/2018Nedavno je prišlo med občino in lastnikom zemljišča do stvarnopravnega spora glede obstoja služnosti po zemljišču v zasebni lasti v korist občine. Zemljišče v naravi je dvorišče ob stanovanjski hiši. Pred šestimi leti je z dovoljenjem prejšnjega lastnika po tem dvorišču potekala pot, ki so jo uporabljali vsi občani (tudi za vožnjo z avtomobili). Med sodnim postopkom pa je lastnik zemljišča presenečeno ugotovil, da je občina njegovo zemljišče z odlokom kategorizirala v občinsko cesto. Kakšna je torej pravica občine, da s svojim oblastnim aktom enostransko poseže v zasebno zemljišče, ter v katerih primerih in na kakšen način sme to storiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Grami in kilogrami na sodniških tehtnicah

mag. Matevž Krivic, 1.2.2018

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 5/2018V PP, št. 3-4/2018 (25. januarja), smo lahko prebrali dva povsem nasprotna pogleda na sodbo ESČP, ki je ugodilo pritožbi dr. Petra Čeferina zoper obsodbo pred slovenskimi sodišči zaradi očitane žalitve izvedencev (v zadevi Perić leta 2004!). Dr. Ciril Ribičič odločitvi ESČP pritrjuje - dr. Vesna Bergant Rakočević (višja sodnica in današnja podpredsednica okrožnega sodišča, na katerem je bila pred 14 leti sporna sodba izrečena; in pred 10 leti "potrjena" še na Ustavnem sodišču) ji ugovarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Izvrševanje 11. člena ZUPPJS16 v praksi

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, 16.11.2017

Plače v negospodarstvu, Uprava

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal, Pravna praksa, 44/2017Praviloma izvrševanje predmetne zakonske določbe v praksi ne predstavlja večjih težav; do morebitnih zapletov pa lahko pride v zvezi z obličnostjo dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma v primeru pasivnosti na strani delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Breme reform sistemov socialne varnosti in varstvo premoženja po EKČP: kdaj je preveč premalo?

Tina Korošec, 16.11.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tina Korošec, Pravna praksa, 44/2017Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadnjih letih večkrat presojalo upravičenost ukrepov, sprejetih v okviru ekonomskih in socialnih politik, s stališča varstva pravic po 1. členu Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Soočilo se je z zahtevno nalogo iskanja ravnovesja med realnostjo gospodarske krize in posledic, ki jih je imela za vzdržnost javnih financ, na eni strani ter potrebo po varovanju pravic posameznika na drugi. Pri tem je s posebno občutljivostjo presojalo položaj najranljivejših posameznikov, ki potrebujejo dodatno pozornost in varstvo države. 31. oktobra 2017 je ESČP v zadevi Krajnc proti Sloveniji ugotovilo, da je Slovenija s tem, ko je pritožniku - brezposelnemu invalidu - ukinila nadomestilo za čas čakanja in ga nadomestila z več kot polovico nižjim zneskom nadomestila za invalidnost, tega pretirano in nesorazmerno obremenila in kršila njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Katalonija, Slovenija in ADP

dr. Ivan Kristan, 26.10.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 41-42/2017Pretekle dni smo podpisovali peticijo v podporo Kataloniji (katalonskemu narodu). Ob obsodbi nasilja, ki ga je izvajala španska država nad Katalonci, in obsodbi molka "demokratične" Evrope na čelu z EU je podpora uporniškemu duhu Kataloncev, ki prihaja iz Slovenije, pomembna. Po svoje pa je za Katalonce lahko tudi poučna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Delodajalci, vaš veliki brat vas gleda

Špela Kunej, 27.9.2017

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 36-37/2017Dne 5. septembra 2017 je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju veliki senat) izdal sodbo v zadevi Bărbulescu proti Romuniji (61496/08). Desetletje trajajoč spor je tako končno dobil epilog. Veliki senat je sicer odločil v prid Bărbulescuja, kljub ekonomski škodi, ki jo je slednji utrpel, pa mu - zaradi svojevrstnega razumevanja vzročne zveze - ni prisodil niti zadoščenja, kaj šele nadomestila za škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Kompromisi s starim ob prodiranju novega (I)

mag. Matevž Krivic, 21.9.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 35/2017V PP št. 30-31 in 32 sem objavil dva članka pod skupnim naslovom Nekaj vprašanj ob hudih očitkih ustavnim sodnikom - doslej brez odzivov. Morda še pridejo. Seveda ne od tistih, ki so zavezani k molku. Če jih spet ne bo, bo sicer tudi tak molk tistih, ki bi mogli in morali kaj reči, nekaj pomenil - a odkrita in tehtna beseda bi bila gotovo vredna precej več. V zaključku prejšnjega članka sem izrazil domnevo, da so bili tam kritizirani "pretirano formalistični pristopi v nekaterih prvih odmevnih odločitvah sedanje sestave ustavnega sodišča po mojem mnenju [...] bolj posledica prvih 'otipavanj' med novimi in prejšnjimi ustavnimi sodniki" in znak privrženosti prihajajočih novih sodnikov spoštovanju načela kontinuitete v ustavnosodni praksi oziroma njenega ne preveč sunkovitega ali prenagljenega spreminjanja - in izrazil upanje, da bo nova ustavnosodna praksa sporne ali zastarele pristope in "formule" čimprej opustila. V tem članku (zaradi zahtevnosti materije spet v dveh delih) poročam o nečem podobnem: kako lahko ob razveseljivem, a težavnem prodiranju novih pogledov včasih kompromisi s starimi pojmovanji pripeljejo tudi do skrajno čudnih in nesprejemljivih stranpoti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Kartagino je treba porušiti!

Blaž Kovač, 31.8.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Blaž Kovač, Pravna praksa, 32/2017Vlada RS je 18. maja 2017 na svoji 135. seji sprejela odgovor "na poziv združenja Forum romskih svetnikov v zvezi z reševanjem romske problematike", na 140. seji 21. junija 2017 pa je sprejela še drugi odgovor glede potencialnih sprememb Ustave RS oziroma položaja romske manjšine. Odgovora sta ... zanimiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Nekaj vprašanj ob hudih očitkih ustavnim sodnikom (II)

mag. Matevž Krivic, 31.8.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 32/2017V prvem delu tega članka sem kot prvo od vprašanj, "na katera bo mogoče zanesljiveje odgovoriti le z dodatnimi pojasnili akterjev v teh spornih zadevah", obravnaval vprašanje, kdo je v zadevi T-2 res arbitrarno odločal - vrhovni ali ustavni sodniki. Dodatna pojasnila akterjev v tej zadevi pa so, po mojem mnenju še bolj kot za odgovor na to glavno vprašanje, potrebna za zanesljivejši odgovor na nadaljnje vprašanje, ali je bila odločitev vrhovnih sodnikov, če ni bila arbitrarna, tudi pravno pravilna - in ali bi jo ustavni sodniki, če ni bila, mogli in morali razveljaviti zaradi kršitve 33., in ne 22. člena Ustave. Sam lastnega odgovora na to drugo vprašanje žal nisem sposoben, morda še kdo drug ne - zakaj bi bilo odgovor nanj dobro iskati, pa sem v članku pojasnil. V današnjem drugem delu članka pod istim naslovom obravnavam drugačne očitke - očitke v ločenih mnenjih sodnika Jakliča, pa tudi svoje, o pretiranem formalizmu pri nekaterih zadnjih odločitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Nekaj vprašanj ob hudih očitkih ustavnim sodnikom

mag. Matevž Krivic, 24.8.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 30-31/2017Ustavno sodišče (US) je zadnje mesece izpostavljeno nekaterim hudim očitkom. Vsaj za širšo javnost je najbrž najhujši tisti, ki ga je še v pretežno prejšnji sestavi US (še brez zadnjih štirih novih sodnikov) v Sobotni prilogi Dela naslovil vrhovni sodnik Vladimir Balažic (da sodba Vrhovnega sodišča v zadevi T-2, ki jo je Ustavno sodišče kot tako razveljavilo, ni arbitrarna in očitno neutemeljena, ampak da je, nasprotno, taka ravno ta odločitev US!) - ne prav blagi pa so tudi očitki v ločenih mnenjih sodnika Jakliča, pa tudi moji, o pretiranem formalizmu pri nekaterih zadnjih odločitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Spornost prakse neobrazloževanja sklepov o nesprejetju v obravnavo

mag. Matevž Krivic, 21.4.2017

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 16-17/2017Članek dr. Jerneja Letnarja Černiča v zadnji številki PP ni edini, ki je v zadnjem času kritično obravnaval tudi zame skrajno sporno prakso nesprejemanja ustavnih pritožb v obravnavo, in sicer brez navedbe in utemeljitve razlogov za tako odločitev. Avtor pa v tem članku ne problematizira samo prej omenjene prakse, kar se vidi zlasti iz naslova članka in delno tudi iz vsebine, ampak gre njegova kritika širše - tudi (ali celo predvsem?) zoper premajhno število vsebinsko obravnavanih ustavnih pritožb, v zadnjih letih le od dva do pet odstotkov letno. Čeprav se tudi v tem delu kritike z avtorjem pretežno strinjam (zlasti s tem, da bi v pravno in drugače še neustaljenih tranzicijskih državah s šibkim rednim sodstvom ta odstotek moral biti višji), se bom v tokratnem odzivu omejil samo na spornost prakse odločitev brez obrazložitve, da se ustavna pritožba ne sprejme v obravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Kako brez zapletov izbrati generalnega direktorja RTVS?

Igor Kadunc, 9.3.2017

Uprava, Delovna razmerja

Igor Kadunc, Pravna praksa, 9/2017Nedavni razpis za generalnega direktorja RTVS (Radiotelevizija Slovenija) se bo verjetno po dolgem času končal sicer brez izpodbijanja na sodišču, vendar neuspešno, ker noben kandidat ni dobil zadosti glasov. Kljub temu bi dva kandidata (med njimi je tudi moja malenkost), katerih vlogo je Programski svet RTVS ocenil kot nepopolno, lahko odločitev izpodbijala na sodišču z zelo dobrim izgledi za "zmago".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Dan kulture in kulturnost dneva

dr. Janez Kranjc, 16.2.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 6/2017Poleg Japonske in Slovenije najbrž ni veliko držav, ki bi imele državni praznik, namenjen kulturi. Na ta dan kulturne institucije na stežaj in brezplačno odprejo vrata. Pri nas je vrhunec praznika proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade za najeminentnejše kulturne dosežke preteklega leta. Na njej različni govorniki poudarjajo pomen kulture in potrebo po njenem obilnejšem financiranju ter kritizirajo "državo" zaradi, kot pravijo, mačehovskega odnosa do kulture.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 24 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(6) 47(6) 46(5)
45(7) 45-46(1) 44(11) 44-45(1)
43(7) 43-44(2) 42(3) 41-42(1)
40-41(2) 39(5) 39-40(5) 38(8)
38-39(5) 37(6) 37-38(2) 36(6)
36-37(5) 35(17) 35-36(1) 34(5)
33(10) 33-34(1) 32(6) 32-33(2)
31(7) 31-32(8) 30(4) 30-31(4)
29(6) 29-30(10) 28(6) 28-29(5)
27(12) 27-28(2) 26(12) 26-27(1)
25(7) 25-26(1) 24(6) 24-25(10)
23(10) 22(8) 22-23(2) 21(17)
Več...

Leto objave

2019(7) 2018(7) 2017(14) 2016(10)
2015(12) 2014(6) 2013(10) 2012(15)
2011(19) 2010(17) 2009(39) 2008(36)
2007(37) 2006(54) 2005(23) 2004(14)
2003(37) 2002(53) 2001(56) 2000(50)
1999(20) 1998(11) 1997(12) 1996(7)
1995(6) 1994(7) 1993(5) 1992(5)
1991(6)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov