O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 130)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Alterum intuere ne laedaris, alterum ne laedas

Janez Kranjc, 18.12.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2014Misel je vzeta iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. mor. 103, 3). Slovensko bi se glasila: "Glej, da te sočlovek ne bo prizadel in da ti ne boš prizadel njega."
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Alternativna življenjska valuta

mag. Sandi Kodrič, 18.12.2014

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2014Ekonomist Jože P. Damijan je pred kratkim hudomušno zapisal, da akademski ekonomisti o sebi mislijo, da vse vedo (baje zato, ker znajo nekaj matematike). V skladu s tem prepričanjem se ambiciozno lotevajo tudi problemov, ki so bili tradicionalno v domeni drugih panog, na primer filozofije ali psihologije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Odvzem prostosti ne izključuje možnosti udeležbe na pogrebu

Matic Kumer, 11.12.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 48/2014Pritožniku, madžarskemu državljanu, je policija zaradi suma storitve kaznivega dejanja odvzela prostost, opravila preiskavo njegovega stanovanja ter ga nato privedla na zaslišanje k državnemu tožilcu. Tako od policije kot od tožilstva je pritožnik zahteval, naj mu omogočita udeležbo na pogrebu njegove krušne matere, ki je potekal prav v tistem času. Njegova zahteva je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da bi bilo to v nasprotju z namenom odvzema prostosti. Generalni državni tožilec, od katerega je pritožnik pozneje zahteval pojasnila, je dodatno navedel, da madžarska zakonodaja pridržanim osebam - drugače kot pripornikom - ne omogoča udeležbe na pogrebu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Opustitev in prekinitev medicinsko (ne)smiselnega zdravljenja

Nerat Barbara, Korošec Damjan, 11.12.2014

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Barbara Nerat, dr. Damjan Korošec, Pravna praksa, 48/2014Slovita Konvencija Sveta Evrope o biotehnologiji in človekovih pravicah (t. i. Oviedska konvencija) je v določbi 5. člena zavzela stališče, da je izvedba posameznega medicinskega posega dopustna šele po pacientovi prostovoljni privolitvi na podlagi predhodnega ustreznega pouka o njegovem namenu, naravi, morebitnih posledicah in tveganjih. Pacient lahko svojo odločitev prav zaradi spoštovanja svobodne volje kadarkoli prekliče. V nadaljevanju prispevka odstirava kazenskopravni pogled na tematiko avtonomije pacientove volje ter opustitve in/ali prekinitve medicinsko (ne)smiselnega zdravljenja v primerih, ko obravnavani bolnik iz takih ali drugačnih razlogov ni zmožen merodajne lastne odločitve o nadaljnjem življenju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Zastaralni roki za terjatve upravnikov

Kremzer Mlinar Nuša, Harb Ana, Železnik Jana, 4.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nuša Kremzer-Mlinar, Ana Harb, Jana Železnik, Pravna praksa, 47/2014Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 23/2014 z dne 2. septembra 2014 zavzelo stališče, da terjatve upravnikov za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založi za lastnike stanovanj, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku po 6. točki prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ). S tem je odpravilo dilemo v zvezi z dolžino zastaralnega roka za terjatve upravnikov večstanovanjskih stavb. Sporno pa ostaja vprašanje, ali v enakem roku zastarajo tudi terjatve upravnikov poslovnih stavb in stavb, v katerih so tako stanovanjski kot tudi poslovni prostori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Ostreje proti lažnim izjavam v ugovoru zoper izvršbo

Igor Kadunc, 4.12.2014

Civilni sodni postopki

Igor Kadunc, Pravna praksa, 47/2014V gospodarstvu smo vsi pozdravili ukrepe, da bi postale izterjave nespornih dolgov učinkovitejše. Vendar je razočaranje veliko, ko spoznaš, da ima tudi tu sistem luknje. Da se ga da izigravati tako, da je ostalo pravzaprav vse po starem. Postaneš pa besen, ko vidiš, da se to jemlje kot nekaj normalnega, da se nihče ne trudi lukenj, ki so ostale ali nastale v zakonodaji, ustrezno zamašiti. Če prav razumem članek Ambroža Cvahteta, se pojavlja pod vprašaj celotna ideja, ker naj bi dolžniki ne imeli dovolj pravic ... Tega sicer ne razumem povsem, kajti sklep, izdan v elektronskem postopku, lahko dolžnik takoj zaustavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

An dives omnes quaerimus, nemo an bonus

Janez Kranjc, 4.12.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2014Misel, ki je vzeta iz Senekovega 115. pisma Luciliju (Epist. ad Lucil. 115, 13), je pravzaprav navedek iz Evripidove tragedije. Slovensko bi se glasil: "Vsi sprašujemo, ali je bogat, nihče (ne vpraša), ali je dober." Dejansko je Senekov navedek daljši. V nadaljevanju namreč pravi: "Ne sprašujejo kako in od kod, marveč le, kaj imaš."
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Brutalci

mag. Igor Karlovšek, 27.11.2014

Kultura in umetnost

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 46/2014Podnaslov "To ni ta roman o nas" je malce zmešal štrene moji radovednosti, željni lahkotnega polzenja oči po zgodbi, s katero bi se po krvavem odvetniškem obračunu v sodni dvorani lenobno odpeljal na domišljijske obale. Naslov je spominjal na Kremenčkove in seveda se ne bi mogel bolj zmotiti. Potem sem se spomnil pisateljevega obraza s televizijskega ekrana in klofnil po glavi, pa ja, to je vendar tisti "mladi" ustavni pravnik dr. Andraž Teršek (Brutalci, Založba UMco, 2014, 431 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Dileme parcialnega urejanja davčne problematike obdavčitve štipendij

mag. Dominik Kuzma, 20.11.2014

Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 45/2014Spodbujanje izobraževanja in izobraženosti svojih državljanov je verjetno ena bolj plemenitih in pomembnih nalog posamezne države. V Sloveniji je po večini izobraževanje (še) brezplačno glede plačevanja šolnin - vsekakor do srednje izobrazbe in večinoma tudi na univerzitetni ravni. Izobraževanje v tujini pa je pogosto povezano s precejšnjimi stroški šolnin in tudi življenjskimi stroški, ki si jih ne more privoščiti prav vsak, ki bi si to želel. Na srečo vseh vedoželjnih Slovencev obstaja več možnosti za financiranje takega izobraževanja, in sicer od državnih štipendij, mednarodnih institucionalnih štipendij pa vse do zasebnih individualnih financiranj izobraževanja. Nudenje takih možnosti financiranja je hvalevredno in ga je treba na vse načine spodbujati, tudi z ukrepi na področju davčne politike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Smernice razvoja upravnega procesnega prava z evropskega parketa

dr. Polonca Kovač, 20.11.2014

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 45/2014Upravno procesno pravo se kot vse veje prava oziroma sfere družbe razvija v času in prostoru. V zadnjih letih pa je na področju postopkovnih vidikov upravnih razmerij razvoj skokovit in na ravni EU sistemsko voden. V prispevku navajam nekaj poglavitnih smernic oziroma institutov, ki jim namenjam več pozornosti, kot izhaja iz dokumentov institucij EU in tematik, ki so v ospredju na eni najpomembnejših konferenc, tj. Evropske skupine za javno upravo (EGPA).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Pisna odpoved vsem obveznostim do staršev

Tadeja Krajnc, 20.11.2014

Dedovanje

Tadeja Krajnc, Pravna praksa, 45/2014Ali obstaja pravna možnost pisne odpovedi vsem obveznostim do staršev in s tem tudi odpovedi dedovanja po starših? Posameznik je odraščal sam z materjo, z očetom nikoli ni imel stikov. Oče ni plačeval preživnine, pozivom centra za socialno delo in sodišča se je spretno izogibal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Informacije: med verodostojnostjo in varljivostjo

mag. Sandi Kodrič, 20.11.2014

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 45/2014Izrek "znanje je moč" pripisujejo angleškemu filozofu iz 16. stoletja Francisu Baconu. V novejšem obdobju pa se uporablja v nekoliko prenesenem pomenu, in sicer "informacije dajejo moč", "z več informacijami do boljših odločitev". Vendar ali je res vedno tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Vključujoče delovno okolje proti izključevanju in revščini delavcev

mag. Bećir Kečanović, 20.11.2014

Delovna razmerja

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 45/2014Vključujoče delovno okolje je odziv na vse hujše posledice izključevanja pri zaposlitvi, na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Te se prenašajo v zasebno in družbeno sfero, v kateri tudi pri nas predstavljajo strateška tveganja revščine in neenakosti, socialnih napetosti in odklonskosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Nihil aliud esse ebrietatem quam voluntariam insaniam

Janez Kranjc, 20.11.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 45/2014Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Pijanost ni nič drugega kot prostovoljna blaznost", je rimski filozof Lucij Anej Seneka. Vzet je iz njegovega 83. pisma Luciliju o morali (Ep. 83, 18).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Pravne posledice meničnega poroštva

mag. Polona Kukovec, 13.11.2014

Obligacije

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 44/2014Čeprav se zdi, da je menica že preživel institut, se v pravnem prometu še vedno uporablja; ne toliko kot plačilno sredstvo, pogosteje kot instrument zavarovanja obveznosti. Menica se najpogosteje izda zaradi poplačila obveznosti iz temeljnega posla (kavzalno razmerje), vendar to ne pomeni, da z izdajo menice obveznost iz temeljnega posla preneha. Ker je menična obveznost samostojna obveznost, so ugovori meničnega zavezanca v zvezi s temeljnim poslom zoper remitenta (meničnega upnika) močno omejeni. Kadar pa menica ostane v rokah prvotnega imetnika, menični dolžnik lahko zoper prvega meničnega upnika uveljavlja vse ugovore, tudi ugovore iz temeljnega razmerja. Šolski primer pretrganja s kavzalnim razmerjem (temeljnim poslom) je indosament (prenos menice na novega imetnika). V prispevku me bo zanimalo, ali do takega pretrganja pride tudi, če se menica avalira. Navedla bom argumente, zakaj menim, da menični porok nima na voljo ugovorov iz temeljnega posla, čeprav ima te ugovore na voljo zoper prvega meničnega upnika na primer trasant, za katerega se je porok zavezal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Prikrivala je lastno smrt in zlorabila pravico do pritožbe

Matic Kumer, 13.11.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 44/2014Ko se je švicarska državljanka Alda Gross približevala 80. letu starosti, se je odločila umreti. Čeprav ni bila bolna, je začela umsko in telesno vse bolj pešati, česar ni želela več prenašati. Svoje življenje je nameravala končati s smrtnim odmerkom natrijevega pentabarbitala, ki ga je v Švici mogoče izdati na recept prav za namen izvršitve samomora. Vendar zdravniki tega sredstva niso želeli predpisati osebi, ki ne trpi za hujšo boleznijo, saj tega kodeks medicinske etike ne predvideva. Prav tako so njeno zahtevo za izdajo recepta zavrnila nacionalna sodišča. Drugi senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), pred katerega se je pritožila, je sicer ugotovil, da je Švica kršila njeno pravico do zasebnega življenja, vendar je veliki senat to odločitev pozneje razveljavil, saj je ugotovil, da je pritožnica zlorabila pravico do pritožbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Curia virtutis mors est animaeque salutis

Janez Kranjc, 6.11.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 42-43/2014Rek neznanega avtorja bi se slovensko glasil: "Sodišče je smrt za krepost in za blagor duše." Žal ne poznamo okoliščin, v katerih je rek nastal. O njegovem izvirnem pomenu lahko zato le ugibamo. Na prvi pogled se zdi, da gre za enega od številnih rekov, ki izpostavljajo krivičnost in nemoralnost sodišč. Ljudje so bili že od nekdaj kritični do njih, kadar jim ta niso dala prav. V človeški naravi je, da nima rada nasprotovanja in da napako raje kot sebi pripiše drugemu. Hkrati je v naravi sporov, ki se znajdejo pred sodiščem, da praviloma ena stranka zmaga, druga pa izgubi. Nezadovoljstvo je torej logična in stalna spremljevalka sodnih postopkov. Kljub temu pa tako uničujočega mnenja o sodiščih ni moglo narekovati le nezadovoljstvo stranke, ki je postopek izgubila. Izgubljena pravda je lahko neprijetna, ne more pa ogroziti kreposti in duše. Izvirni pomen reka je zato treba iskati drugje. Sodišče, kot vemo, odloča o sporu na temelju dejstev. Ugotavlja jih v dokaznem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Skladnost dosmrtnega zapora z EKČP

Matic Kumer, 6.11.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 42-43/2014Paul Lynch in Peter Whelan sta bila obsojena na kazen dosmrtnega zapora, ki jo irska sodišča morajo izreči storilcem kaznivega dejanja umora. Ko pred nacionalnimi organi nista dosegla pogojnega izpusta, sta pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) vložila pritožbo, v kateri sta Irski očitala obligatornost dosmrtne zaporne kazni; neskladje med zakonom in dejansko kaznovalno politiko, v skladu s katero so osebe, ki prestajajo dosmrtni zapor, običajno predčasno izpuščene; neutemeljenost njunega zapora zaradi poteka časa, ki ga dosmrtni zaporniki običajno prebijejo v zaporu, ter vlogo ministra pri določanju dolžine dejansko prestane kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Dnevi slovenskih pravnikov 2014 (1.)

Vovk Irena, Krtinić Nikolina, 6.11.2014

Ostalo

Irena Vovk, Nikolina Krtinić, Pravna praksa, 42-43/2014Jubilejno 40. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je potekalo 16. in 17. oktobra v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 400 udeležencev. V okviru tokratnih Dnevov je bilo organiziranih osem sekcij, ena delavnica in ena okrogla miza, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo 41 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij, delavnice in okrogle mize.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Položaj tožilcev pri nas v skladu s smernicami Sveta Evrope

Mirjam Kline, 6.11.2014

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Mirjam Kline, Pravna praksa, 42-43/2014Moram priznati - prispevek kolega Blaža Mrve v PP, št. 39/2014, sem začela brati z velikim zanimanjem. Zakaj? Meni povsem neznan odvetnik, ki ga v vsej svoji dolgoletni praksi zastopanja obtožnic na sodišču na nasprotni strani nisem še nikoli srečala, razglablja o stvari, ki mi je povsem domača. Ne samo to, del tožilstva sem že vsaj petnajst let in v tem času sem bila priča številnim poskusom omejevanja neodvisnosti tožilcev ali pa umeščanja tožilstva pod različne organe. Navsezadnje prav pred kratkim - iz okrilja pravosodnega pod notranje ministrstvo in nato nazaj. Zato me je seveda zanimalo, kaj ima s pogledom od zunaj k temu dodati kolega, ki se, kot je razbrati na njegovi spletni strani, ukvarja predvsem z gospodarskim pravom in nepremičninami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Neodvisnost pravnikov v narekovajih in brez njih

mag. Matevž Krivic, 17.10.2014

Pravoznanstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 40-41/2014Povod za ta članek je uvodnik v PP, št. 39/2014, Neodvisnost v narekovajih, v katerem avtor (odvetnik Dino Bauk) protestira proti temu, da so tudi "nekateri pravniški kolegi, ki jih je izjemno cenil" (s čimer je najbrž mislil tudi mene), njega v zadnjih dneh večkrat "označili za neodvisnega pravnika v narekovajih", češ da gre za "prozorno taktiko", ki "služi pavšalni diskreditaciji in diskvalifikaciji posameznika". Bom pojasnil, da stvar ni tako preprosta, ob tem pa bom napisal še kakšno misel o tem, od česa je odvisno vse hujše padanje zaupanja v pravnike nasploh, "odvisne" ali "neodvisne" - in zato žal tudi v pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Več ko govorimo o pravni državi, manj jo zares mislimo

mag. Goran Klemenčič, 17.10.2014

Pravoznanstvo

mag. Goran Klemenčič, Pravna praksa, 40-41/2014Mirno lahko zatrdim, da je pravna stroka v vseh svojih pojavnih oblikah, čeprav ena bolj prisotnih in družbeno vplivnih, hkrati tudi predstavnik enega najmanj reflektiranih poklicev v slovenski družbi. S tem pa smo pravniki poleg političnega in ekonomskega ceha ena od poklicnih skupin, ki so najbolj soodgovorne za sedanje stanje slovenske družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Svoboda izražanja poslancev je lahko omejena le izjemoma

Matic Kumer, 17.10.2014

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 40-41/2014"Fidesz, kradeš, goljufaš, lažeš" se je glasil transparent, s katerim je skupina madžarskih opozicijskih poslancev na seji parlamenta opozarjala na koruptivno ravnanje vlade. Ob glasovanju o zakonu o tobačnih izdelkih so izobesili še napis "Tukaj deluje nacionalna tobačna mafija". Druga skupina poslancev je s transparentom "Delitev zemlje namesto kraje zemlje" ter z vzklikanjem raznih gesel, tudi po megafonu, protestirala zoper zakonodajo o prenosu kmetijskih zemljišč. Med glasovanjem o tem zakonu so pred predsednika vlade postavili tudi majhno, z zemljo napolnjeno samokolnico. Parlament jim je zaradi motenja reda izrekel denarne kazni v višini od 170 do 600 evrov. Ustavno pritožbo, ki so jo vložili kaznovani poslanci (pritožniki), je madžarsko ustavno sodišče zavrnilo in navedlo, da zaradi načela delitve oblasti ne more presojati odločitev o kaznih, ki jih je sprejel parlament.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Ali "ženske kvote" res spreminjajo miselnost?

mag. Sandi Kodrič, 9.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 39/2014Pred časom se je udomačila krilatica o kadrovanju, ki so jo pripisovali nekemu slovenskemu politiku: "Ni važno, ali je pismen, važno je, da je naš." Letos smo dobili posodobljeno bruseljsko različico: "Ni važno, ali se evropski komisar na svoj resor spozna, važno je, da je ženskega spola."
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Aut viam inveniam aut faciam

Janez Kranjc, 9.10.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 39/2014Rek, ki bi se v slovenskem prevodu glasil "Pot bom ali našel ali naredil", se tradicionalno pripisuje Hanibalu. Ko so ga njegovi generali svarili, da s sloni ni mogoče prečkati Alp, ker ni poti, naj bi (seveda v punščini) odgovoril z gornjim rekom. Od kdaj datira njegova latinska različica, ni znano. Rek je, kot navaja Thomas Reid (Essays on the intellectual powers of man, Cambridge 1850, XII), uporabljal Francis Bacon kot moto nekaterih svojih del.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 47(3) 46(1)
45(6) 44(2) 42-43(4) 40-41(3)
39(3) 38(1) 37(3) 36(6)
35(4) 34(2) 33(4) 31-32(3)
29-30(4) 28(3) 27(5) 26(3)
24-25(6) 23(3) 22(4) 21(3)
20(4) 19(2) 18(2) 16-17(1)
15(6) 14(3) 13(4) 12(1)
11(5) 10(1) 9(3) 8(1)
5(2) 4(5) 3(4) 2(4)
1(2)

Leto objave

< Vsi
2014(130)
> Januar(15) > Februar(3) > Marec(10) > April(14) > Maj(11) > Junij(13) > Julij(15) > Avgust(7) > September(15) > Oktober(7) > November(13) > December(7)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov