O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 111)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Zasebno varovanje kot del možnih varnostnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

Vedenik Leon, Kovač Jožef, 22.12.2016

Delovna razmerja

mag. Leon Vedenik, mag. Jožef Kovač, Pravna praksa, 49-50/2016Zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v organizacijah ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). V skladu z njegovim 5. členom mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Spremembe ZDR-1, ZID-1 in ZUTD

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.12.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o inšpekciji dela (ZID-1) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Predloge in spremembe zakonov je MDDSZ prvič predstavilo na 294. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 18. novembra 2016. Vse spremembe temeljijo na dokumentu Za dostojno delo, ki predstavlja analizo stanja na trgu dela in je bil predstavljen na 285. seji ESS 1. aprila 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Aktivna vloga upnikov zapuščine brez dedičev po noveli ZD-C

Kontarščak Kristijan Anton, Kupec Urška, 22.12.2016

Dedovanje

Kristijan-Anton Kontarščak, Urška Kupec, Pravna praksa, 49-50/201622. oktobra 2016 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (novela ZD-C), ki je bistveno bolj poudaril vlogo upnikov v primeru zapuščine brez dedičev in posegel tudi v ureditev v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Prihodnost Mednarodnega kazenskega sodišča

Maja Korimšek, 22.12.2016

Kaznovalno pravo

Maja Korimšek, Pravna praksa, 49-50/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče v zgodovini človeštva. Utemeljeno je na mednarodni pogodbi, kar mu daje še posebno moč, saj je na voljo vsem državam na povsem prostovoljni osnovi. MKS je pristojno, da izvaja jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. Gre za dejanja, ki so tako resna, da vplivajo na celotno mednarodno skupnost in ogrožajo mir, varnost in blaginjo sveta, kot je zapisano v tretjem odstavku preambule Rimskega statuta. Zato je ključno, da storilci takšnih hudodelstev ne ostanejo nekaznovani, da okrepimo sistem mednarodnega kazenskega prava in stremimo k univerzalnosti MKS. Stabilnost omenjenega sistema pa je trenutno na resni preizkušnji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Vrtljiva vrata finančnih nadzornikov

mag. Sandi Kodrič, 22.12.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2016Skorajšnja ukinitev registrskih računov vrednostnih papirjev je prinesla sitnosti več sto tisoč Slovencem, ki so imeli okoli dvajset let neaktivne certifikatske delnice (iz lastninskega preoblikovanja nekdanje družbene lastnine) in med katerimi večina ni imela nobenih dohodkov iz teh papirjev - ter na srečo doslej tudi ne stroškov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Specialna odškodnina in zastaralni roki zaradi odpovedi leta, velikih zamud ali zavrnitve vkrcanja

Mina Kržišnik, 22.12.2016

Obligacije

Mina Kržišnik, Pravna praksa, 49-50/2016V prispevku bodo predstavljene predpostavke za odškodninsko odgovornost in zastaralni roki za uveljavljanje odškodnine, ki jo potniki v letalskem prometu lahko uveljavljajo po Uredbi (ES) 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (v nadaljevanju Uredba). V Uredbi so določene predpostavke za pridobitev pravice do odškodnine, obseg povrnitve škode in razlogi za razbremenitev odgovornosti letalskega prevoznika, ne ureja pa Uredba zastaralnih rokov za njihovo uveljavljanje. Prispevek bo obravnaval primer potnikov, ki so pred slovenskim sodiščem uveljavljali pravico do odškodnine, v katerem sta se sprožili vprašanji uporabe zakona za zastaranje zahtevka in zatrjevanja obstoja škode. Sodba, izdana na prvi stopnji novembra 2016 in trenutno v presoji pritožbenega sodišča, predstavlja pomemben premik v slovenski sodni praksi na tem področju in bo na kratko povzeta tudi v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Ut sese splendore animi et vitae suae sicut speculum praebeat civibus

Janez Kranjc, 22.12.2016

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 49-50/2016Misel je vzeta iz Ciceronovega spisa o državi (De rep. 2, 69). Slovensko bi se glasila: Da se v sijaju svoje duše in življenja, kot ogledalo pokaže državljanom. Ko razpravlja o dolžnostih državnika, Cicero med drugim pravi, da se ta ne sme nikoli nehati izobraževati in kritično opazovati, da mora druge spodbujati k posnemanju in da naj državljanom kot v ogledalu kaže svoje kreposti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Prihodnost Mednarodnega kazenskega sodišča

Maja Korimšek, 8.12.2016

Kaznovalno pravo

Maja Korimšek, Pravna praksa, 48/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče v zgodovini človeštva. Utemeljeno je na mednarodni pogodbi, kar mu daje še posebno moč, saj je na voljo vsem državam na povsem prostovoljni osnovi. MKS je pristojno, da izvaja jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. Gre za dejanja, ki so tako resna, da vplivajo na celotno mednarodno skupnost in ogrožajo mir, varnost in blaginjo sveta, kot je zapisano v tretjem odstavku preambule Rimskega statuta. Zato je ključno, da storilci takšnih hudodelstev ne ostanejo nekaznovani, da okrepimo sistem mednarodnega kazenskega prava in stremimo k univerzalnosti MKS. Stabilnost omenjenega sistema pa je bila v zadnjem mesecu na preizkušnji zaradi napovedanih odpovedi Rimskega statuta s strani treh afriških držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Kršitev varnosti osebnih podatkov - tveganja za upravljavce in obdelovalce

Kranjec Nina, Merc Peter, 8.12.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Pravna praksa, 48/2016Podatki, s katerimi operirajo tehnološka podjetja, z eksponentno rastjo digitalizacije storitev vedno bolj pridobivajo na pomenu. Pomemben del teh podatkov predstavljajo osebni podatki. S tem v ospredje vse bolj prihaja potreba po iskanju ustreznega ravnovesja med pravicami posameznikov do zasebnosti na eni strani ter svobodno gospodarsko pobudo podjetij, ki te podatke obdelujejo, na drugi. Iskanje tega ravnovesja je v današnjem hitro spreminjajočem se okolju zelo dinamičen proces. To se odraža tudi v spreminjajočem se okviru pravnih pravil, ki gre izrazito v smeri strožjega varovanja pravic posameznikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Povrnitev stroškov zagovornika v predkazenskem postopku

Vesna Kermavt, 8.12.2016

Kazenski postopek

Vesna Kermavt, Pravna praksa, 48/2016Zakon o kazenskem postopku (ZKP) dokaj celovito ureja stroške kazenskega postopka, stroškov predkazenskega postopka pa ne ureja. Na tem področju tako obstaja pravna praznina, ki jo je težko zapolniti, zlasti glede povrnitve stroškov zaslišanja po 148.a členu ZKP, če kasneje zoper osumljenca ni uveden kazenski postopek. Ob tem se postavljata vprašanji, ali obstaja pravna podlaga, da tovrstne stroške krije država, ter kdo o njih odloča?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Hoc ante omnia fac: disce gaudere

dr. Janez Kranjc, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 47/2016Misel navaja Lucij Anej Seneka v svojem 23. pismu Luciliju. Slovensko bi se glasila: Predvsem se nauči biti vesel. V pismu Seneka razpravlja o resničnem veselju, ki je, kot pravi, resna stvar (Verum gaudium res severa est).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Čas za vrnitev k osnovam

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 1.12.2016

Pravoznanstvo

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 47/2016Na seminarju o nediskriminacijskem pravu Evropske unije, ki ga v sodelovanju z Evropsko komisijo vsako leto gosti Evropska mreža pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo, je letos z uvodnim nagovorom nastopila nemška profesorica prava in ustavna sodnica Susanne Baer. Ob tem govoru mi je odleglo, saj je v njem tematizirala nekaj, česar se tudi sama v zadnjem času močno zavedam in me skrbi. Nekateri dosežki naše civilizacije, kot so vladavina prava in temeljne človekove pravice, so bili še nedavno videti samoumevni: dosegli smo jih, bili so tu, o njihovi legitimnosti ni bilo več razprave. Ta je potekala večinoma o načinih, kako te dosežke razumemo in na kakšen način jih izvajati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Dejan Kramar, 24.11.2016

Obligacije

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Ekipa ljubljanske Pravne fakultete je osvojila naslov prvaka IV. tekmovanja Trans-European Moot Court

Kukavica Jaka, Urankar Matija, Zagorc Saša, 24.11.2016

Ostalo

Jaka Kukavica, Matija Urankar in dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 45-46/2016V petek, 3. novembra 2016, je ekipa Henrik Steska s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na sedežu Evropskega sodišča za človekove pravice zmagala na letošnjem tekmovanju Trans-European Moot Court iz poznavanja Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je v organizaciji mednarodne nevladne organizacije Civil Rights Defenders potekalo v Palači človekovih pravic v Strasbourgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Volitve in pavperizirano novinarstvo

mag. Sandi Kodrič, 17.11.2016

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 44/2016Urednik liberalne ameriške revije New Yorker je v prvem odzivu po volilni zmagi republikanca Trumpa dogodek označil za pristno tragedijo za ameriški narod in Američanom napovedal žalostno usodo pod novo vladavino. Njegov čustveni izliv je simptomatičen za tokratno predsedniško kampanjo, v kateri je večina osrednjih medijev odkrito navijala za demokratsko kandidatko Clintonovo in poudarjala negativne lastnosti njenega protikandidata. To se ni dogajalo samo v ZDA, ampak tudi drugod po svetu. Slovenski mediji so pri tem še najbolj predvidljivi: vedno navijajo za demokrate, nikoli za republikance. Reagana so nekoč celo proglasili za utelešenje čistega zla, iz Busha pa so se odkrito norčevali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Aliud esse Latine, aliud grammatice loqui

dr. Janez Kranjc, 17.11.2016

Ostalo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2016Rek je vzet iz Kvintilijanove Šole govorništva (I, 6, 27). Slovensko bi se glasil Eno je govoriti latinsko, drugo govoriti v skladu s slovničnimi pravili. Kvintilijan ga omenja, ko obravnava temelje govora. Ob tem pravi: Najzanesljivejša učiteljica govorjenja je raba in jezik je treba uporabljati kot denar, ki (je varen, če) ima uradni pečat. Vedno pa je potrebna kritična presoja ... Vse dvomljive primere je treba presojati z uporabo nespornih pravil, tako da se dvomljivo primerja z nedvomnim in tako negotovo utemeljuje z nespornim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

"Privatizirano" zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih - od učinkovitosti k ustavnosti

dr. Polonca Kovač, 17.11.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 44/2016Upravni postopki so eden ključnih procesov v javnem sektorju. V sklopu reform, ki se nanašajo na ta sektor zaradi gospodarske krize in drugih družbenih sprememb, je zato tudi racionalizacija upravnih postopkov. Te reforme so sicer nepopolne, ad hoc in bolj organizacijske kot pravne, saj se izvajajo le na določenih upravnih področjih in v zvezi s trenutnimi aktualnimi težavami pri izvajanju posameznih postopkov. Že tak pristop ni optimalen, saj je upravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, nujno pravno opredeljeno. Praviloma v tem razmerju oblast zaradi varstva javnega interesa posega v položaj ali omejuje pravice in pravne koristi zasebnikov, zato lahko pri pravnem urejanju teh posegov, da niso arbitrarni, temveč vnaprej opredeljivi in objektivizirani, govorimo o civilizacijski pridobitvi. Da bi bilo ravnanje upravnih organov v skladu z mednarodnopravnimi in ustavnimi garancijami, bi kazalo za t. i. privatizacijo upravnih postopkov pri njihovem izvajanju določiti splošna vodila. Nasploh bi bilo treba celovito prenoviti slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po vzoru priprave upravne zakonodaje EU vnesti možnosti in mejne pogoje za različne oblike privatizacije v postopkih v ta zakon, kar bi omogočilo sistemske in pravno predvidljive rešitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Davčni vidik brexita

mag. Dominik Kuzma, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 44/2016Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Velika Britanija) je na zgodovinskem referendumu o članstvu v Evropski uniji (EU) 23. junija letos izglasovalo izstop iz EU. Ob burni reakciji političnih predstavnikov, gospodarstvenikov, valut in borz po vsem svetu na referendumske rezultate je treba spomniti, da Velika Britanija je in bo ostala članica EU še najmanj dve leti po sprožitvi postopkov po 50. členu Pogodbe o EU. Izstopni proces pa je varljivo dolg, saj je v tem času in neposredno po izstopu možno pričakovati bistvene spremembe v zakonski ureditvi Velike Britanije, zaradi česar bodo potrebne tudi občutne spremembe in prilagoditve gospodarskih subjektov ter državljanov EU, ki živijo, delajo ali poslujejo v Veliki Britaniji. Med pomembnejšimi zakonodajnimi vidiki se omenjajo predvsem delovno pravo, pravo socialne varnosti, migracijsko in nenazadnje davčno pravo, na katerega se osredotočam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Ščit zasebnosti - kako se razlikuje od Varnega pristana?

Sandra Kajtazović, 17.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sandra Kajtazović, Pravna praksa, 44/2016Pretok osebnih podatkov iz EU v ZDA je pomemben in nujen del čezatlantskega trgovanja. Enostaven prenos osebnih podatkov za komercialne namene iz EU k certificiranim organizacijam v ZDA je bil na podlagi dogovora Varni pristan iz leta 2000 mogoč vse do oktobra lani, ko je Sodišče Evropske unije v zadevi Maximillian Schrems ta 15 let star dogovor razveljavilo. Po odločitvi Sodišča so se pogajanja med EU in ZDA, ki so bila v teku vse od razkritij Edwarda Snowdna leta 2013 v zvezi z dejavnostmi ameriških obveščevalnih služb in ki so bila usmerjena v spremembo (takrat še veljavnega) dogovora Varni pristan, še okrepila. Rezultat pogajanj je bil politični dogovor z dne 2. februarja 2016 o novem okviru za čezatlantsko izmenjavo osebnih podatkov za komercialne namene, t. i. Ščit zasebnosti. Evropska komisija je nato 12. julija 2016 sprejela sklep o ustreznosti varstva osebnih podatkov pri iznosu v ZDA na podlagi dogovora Ščit zasebnosti, kar pomeni, da so ZDA sedaj s strani Komisije ponovno vključene na seznam tistih držav, za katere je ugotovljeno, da delno zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Tako kot Varni pristan, tudi Ščit zasebnosti temelji na samocertifikaciji ameriških družb. Ta je pri Ministrstvu za trgovino ZDA mogoča od 1. avgusta 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Dnevi slovenskih pravnikov (2.)

Maček Patricij, Kranjc Vesna, 10.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Modus autem est optimus decus ipsum tenere nec progredi longius

dr. Janez Kranjc, 27.10.2016

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 41-42/2016Misel je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa o dolžnostih (De off. 1, 141). Slovensko bi se glasila Najboljši način pa je, da ohranimo sámo dostojnost, in ne gremo dlje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Dnevi slovenskih pravnikov 2016 (1.)

Scortegagna Kavčnik Nina, Maček Patricij, Lulić Anita, 27.10.2016

Ostalo

Nina Scortegagna-Kavčnik, Patricij Maček, Anita Lulić, Pravna praksa, 41-42/2016Že 42. srečanje Dnevi slovenskih pravnikov, ki je letos vnovič potekalo tri dni, 13., 14. in 15. oktobra 2016, v Portorožu v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe IUS SOFTWARE (GV Založba), je privabilo približno 350 udeležencev. Letos je bilo v okviru Dni organiziranih deset sekcij in dve okrogli mizi, na katerih je o aktualnih pravnih temah spregovorilo kar 60 predavateljev. V nadaljevanju povzemamo bistvene poudarke vseh sekcij in obeh okroglih miz. Prva, ki jo je vodil dr. Franjo Štiblar, se je ukvarjala s (kazensko) odgovornostjo bankirjev za slabe bančne kredite, druga, ki jo je vodil dr. Andraž Teršek, pa s pravno neodgovornostjo odločevalcev za svoje odločitve, med drugim tudi sodnic in sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Sprava slovenskega naroda

Špela Kogovšek Sajovic, 14.10.2016

Civilni sodni postopki

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 39-40/2016Vsak državljan Slovenije pozna delitev na "naše" in "vaše". Morda ne vsak, vendar pa je marsikateri Slovenec že opazil, da ta delitev povzroča težave v družbi. To je zaznalo tudi Društvo mediatorjev Slovenije v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in z namenom iskanja rešitve organiziralo Konferenco o postopku sprave. Konferenca pod častnim pokroviteljstvom Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije, je potekala 26. in 27. septembra 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Kaj bo prinesla novela ZPP-E

mag. Igor Karlovšek, 14.10.2016

Civilni sodni postopki

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 39-40/2016Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku temelji na ideji predlagatelja, da bo s spremembami pospešil postopek, izpolnil zahteve Ustavnega sodišča, ki izhajajo iz njegovih odločb, omogočil Vrhovnemu sodišču vlogo ustvarjalca enotne sodne prakse in vpeljal nekatere novosti v zvezi z elektronskim poslovanjem. Predlagatelj pričakuje, da bo novela modernizirala pravdni postopek, okrepila položaj prvostopenjskega sodnika in Vrhovnega sodišča, stranke in tudi druge udeležence v postopku pa prepričala, da bodo svoje pravice izvajali strogo profesionalno, pošteno in z namenom odkriti materialno resnico, sicer jih bodo zadele sankcije, največkrat stroškovne, kot denimo v primeru izostanka z naroka ali poznega navajanja novot.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(7) 48(3) 47(2) 45-46(3)
44(5) 43(1) 41-42(2) 39-40(2)
38(3) 36-37(4) 35(2) 34(3)
33(3) 31-32(1) 29-30(4) 28(1)
27(1) 25-26(4) 24(5) 23(1)
22(5) 20-21(2) 19(3) 18(5)
16-17(3) 15(2) 14(2) 12-13(3)
11(3) 10(3) 9(2) 7-8(2)
6(7) 5(3) 03-04(4) 2(1)
1(4)

Leto objave

< Vsi
2016(111)
> Januar(9) > Februar(12) > Marec(11) > April(7) > Maj(10) > Junij(15) > Julij(6) > Avgust(4) > September(9) > Oktober(7) > November(9) > December(12)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov