O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 86)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Prehuda zmaga?

Blaž Kovač, 1.2.2018

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Blaž Kovač, Pravna praksa, 5/2018Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-64/14 z dne 12. oktobra 2017 odločilo, da sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov neustavna, in zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu. Odločitev izhaja iz primera rušenja edinega doma pripadniku romske manjšine iz nelegalnega romskega naselja Dobruška vas 35 v Škocjanu, v katerem je v subsidiarnem upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic Upravno sodišče RS z zahtevo za presojo ustavnosti k odločanju pritegnilo Ustavno sodišče RS. Ustavno sodišče je v primeru prepoznalo širši sistemski problem posega države v dom, zasebnost in družinsko življenje, zato je odločitev apliciralo na celoten sistem izvrševanja odločb o rušenju črnih gradenj, ker ni dovoljšnjih (sodnih) varovalk za preprečitev posega izvršilnih postopkov v človekove pravice. Na žalost prva analiza kaže, da bodo ob tej zmagi najverjetneje najkrajšo potegnili prav pripadniki romske manjšine - ki so to pomembno zmago izborili za vse državljane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Veriženje pogodb za določen čas in rok za izplačilo odpravnine

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 1.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 5/2018V podjetju imamo dva primera v povezavi s pogodbami za določen čas in izplačilom odpravnine. V prvem primeru je bila delavka zaposlena na podlagi pogodbe za določen čas zaradi povečanega obsega dela v trajanju tri mesece, nato štiri mesece zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke in nato ponovno tri mesece zaradi povečanega obsega dela. V drugem primeru imamo delavko, ki se ji bo iztekla že tretja pogodba, sklenjena za določen čas - pri vseh je bil razlog povečan obseg dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Grami in kilogrami na sodniških tehtnicah

mag. Matevž Krivic, 1.2.2018

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 5/2018V PP, št. 3-4/2018 (25. januarja), smo lahko prebrali dva povsem nasprotna pogleda na sodbo ESČP, ki je ugodilo pritožbi dr. Petra Čeferina zoper obsodbo pred slovenskimi sodišči zaradi očitane žalitve izvedencev (v zadevi Perić leta 2004!). Dr. Ciril Ribičič odločitvi ESČP pritrjuje - dr. Vesna Bergant Rakočević (višja sodnica in današnja podpredsednica okrožnega sodišča, na katerem je bila pred 14 leti sporna sodba izrečena; in pred 10 leti "potrjena" še na Ustavnem sodišču) ji ugovarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Poravnava Franca Jožefa z Madžari in nastanek Avstro-Ogrske

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.2.2018

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5/2018Leto 2017 je poleg dvestoletnice zemljiškega katastra in tristoletnice rojstva Marije Terezije zaznamovala še ena habsburška obletnica, in sicer je februarja minilo sto petdeset let od nastanka dualistične monarhije Avstro-Ogrske. Nastala je pod cesarjem Francem Jožefom I. Habsburško-Lotarinškim (1830-1916, vladal od 1848 do 1916) in je obstajala vse do konca prve svetovne vojne. Državno tvorbo sta sestavljali dve enakopravni polovici: Ogrska (tudi dežele krone sv. Štefana) in Avstrija, ki se je uradno imenovala Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru (nem. Die im Reichsrat vertretenen Königreiche und Länder). Zaradi mejne reke Leithe sta se neformalno uporabljala tudi izraza Translajtanija in Cislajtanija. Avstrijski cesar je bil hkrati tudi ogrski kralj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Oglasi in jedilniki v tujem jeziku in javna raba slovenščine

Branka Knafelc, 10.2.2017

Ostalo

Branka Knafelc, Pravna praksa, 5/2017V šoli neprestano govorimo in učimo učence o rabi slovenščine v življenju in tudi oglaševanju. Bila sem na posvetu o rabi slovenščine, ki se je odvil v prostorih Državnega sveta 8. decembra 2016. Med drugim je bilo predstavljeno tudi poročilo o kršitvah pri oglaševanju (jedilnikov pred gostilnami, hoteli, vedno več firm ima v naslovih imena v angleškem jeziku ali v drugem tujem jeziku). V poročilu o kršitvah pa je bilo predstavljeno, da so bile prijavljene le štiri prijave kršitev glede uporabe slovenščine. Vprašanje: sem na primer inšpektor za delo, med moje naloge sodi tudi pregled teh kršitev. Kot inšpektor hodim denimo po Čopovi ulici v Ljubljani in vidim na vsakem koraku kršitve v zvezi z uporabo slovenščine, ker so vsi oglasi pretežno v angleščini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Rule 41 (pravilo 41)

Primož Križnar, 10.2.2017

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 5/2017"Execute rule 66!" in večina jedijev v Galaktični republiki je zaradi izdaje padla pod streli vojakov, ki so jim poveljevali. No, Rule 41 novih usmrtitev oseb v izmišljenem in resničnem svetu ne prinaša, a vseeno simbolizira smrt - tokrat za anonimnost in komunikacijsko zasebnost kar na globalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Fortuna fortes metuit, ignauos premit

Janez Kranjc, 10.2.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 5/2017Misel je vzeta iz Senekove tragedije Medea (159). Slovensko bi se glasila: Usoda se boji pogumnih (in) preganja strahopetne. Izreče jo Medeja, ki snuje maščevanje, v pogovoru z dojiljo. Ta jo skuša odvrniti od njene namere. Medeja ji odvrne, da je za nasvet dojemljiva le majhna bolečina. Velike nesreče ni mogoče skriti, zato ji ugaja odkrit spopad. Ko jo dojilja prepričuje, da naj zadrži napad besa, saj se je mogoče braniti tudi mirno, ji Medeja odgovori, da se usoda boji pogumnih in preganja plašne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Načelo abstraktnosti menične zaveze

mag. Polona Kukovec, 10.2.2017

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 5/2017Menica je abstraktni vrednostni papir, kar pomeni, da pravica iz te listine obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja, ki je podlaga za njegovo izdajo. To načelo ni samo sebi namen in je prvenstveno namenjeno zaščiti (dobrovernega) tretjega, ki je menico veljavno pridobil. Zaradi načela abstraktnosti je zoper njega obseg ugovorov meničnih zavezancev močno zmanjšan. V prispevku me bo zanimal učinek izpostavljenega načela pri menici, ki je ostala v rokah strank temeljnega razmerja. Z naslonitvijo na judikate Vrhovnega sodišča in s stališča teorije bom predstavila obseg ugovorov, ki jih ima v takšnem primeru na voljo menični zavezanec, s posebnim poudarkom na dopustnosti uveljavljanja ugovora iz temeljnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Med elitizmom in podaljšanim bivanjem

mag. Sandi Kodrič, 10.2.2017

Višje in visoko šolstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 5/2017Februarja se z informativnimi dnevi začenja obdobje vpisovanja na univerze. Naš razbohoteni visokošolski sistem je prijazno neselektiven do bodočih študentov, saj razpisujemo več mest, kot je sploh kandidatov, ki zaključujejo srednje šole. Za vsakogar se bo našlo mesto. V čigavem interesu je tako stanje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Pravica do pitne vode: papir prenese vse, z njim pa si lahko tudi kaj obrišemo

Blaž Kovač, 10.2.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

Blaž Kovač, Pravna praksa, 5/2017Državni zbor RS je 17. novembra lani sprejel spremembe Ustave, s katerimi je v katalog ustavnih pravic dodal pravico do pitne vode. Na prvi pogled neukemu poteza v pravo smer. Vsakdo ima pravico do pitne vode, pravi odslej 70.a člen Ustave, vendar pa se zavoljo teh nekaj besed ne bo spremenilo prav nič. Več kot o sami vodi sprememba pove o stanju naše države, pravno-politični kulturi naše demokracije, sposobnosti odločanja (državne uprave in politike) in pomembnosti populizma. Ter o kakovosti slovenske pravne stroke v državni upravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Irelevantna in zato legalna - nemška skrajna desnica

Špela Kunej, 10.2.2017

Politične stranke

Špela Kunej, Pravna praksa, 5/2017V torek, 17. januarja 2017, je drugi senat nemškega Zveznega ustavnega sodišča (v nadaljevanju Sodišče) po štirih letih odgovoril na zahtevek zveznega sveta, da ugotovi protiustavnost skrajno desne Nacionalne demokratske stranke (NPD). Sodišče je soglasno odločilo v prid toženca (v nadaljevanju Sodba).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Primer iz prakse: odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu

Sara Kuhar Dobnikar, 4.2.2016

Delovna razmerja

Sara Kuhar-Dobnikar, Pravna praksa, 5/2016Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) med razlogi za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v prvem odstavku 89. člena predvideva tudi razlog nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti. Podrobnejših navodil ZDR-1 ne daje, temveč napotuje na predpise, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. V praksi se pogosto izkaže, da so pravila, ki določajo odpoved pogodbe o zaposlitvi, razpršena in pogosto nejasna. V nadaljevanju si poglejmo tak primer iz prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Disciplinski postopek zoper odvetnika zaradi žaljive vloge

Marjan Kos, 4.2.2016

Človekove pravice

Marjan Kos, Pravna praksa, 5/2016Kot smo v zvezi z Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) ugotavljali že pred časom, 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) varuje odvetnike pred sankcioniranjem zaradi nestrinjanja z delom sodne veje oblasti, a tega varstva kljub temu ne smejo zlorabljati za osebne obračune.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Pravo in politika sodobnega varstva potrošnikov

dr. Rajko Knez, 4.2.2016

Kultura in umetnost

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 5/2016Zbornik Pravo in politika sodobnega varstva potrošnikov (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2015, 506 strani), ki sta ga uredila dr. Ana Vlahek in dr. Matija Damjan s PF Univerze v Ljubljani, ponuja znanstvene članke dvaindvajsetih slovenskih avtorjev (dr. Meta Ahtik, dr. Samo Bardutzky, dr. Jaka Cepec, dr. Matija Damjan, dr. Gregor Dugar, Andreja Fakin, dr. Aleš Galič, dr. Peter Grilc, Mojca Ilešič, LL.M., dr. Miha Juhart, Boštjan Koritnik, Simona Kotnik, dr. Mitja Kovač, dr. Jerca Kramberger Škerl, Luka Markelj, dr. Špelca Mežnar, dr. Damjan Možina, dr. Klemen Podobnik, dr. Neža Pogorelčnik Vogrinc, dr. Tilen Štajnpihler, dr. Ana Vlahek in dr. Katarina Zajc). Nastal je v okviru raziskovalnega projekta Reforma prava varstva potrošnikov v Republiki Sloveniji, ki ga izvajata Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in PF Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Združitev družine - med restriktivnostjo državnih politik in pravico do varstva družinskega življenja

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 5.2.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 5/2015Ustavno sodišče je Zakon o mednarodni zaščiti razglasilo za neskladen z Ustavo, saj zgolj taksativno našteva družinske člane, za katere je mogoče uveljavljati združitev družine, vse druge življenjske skupnosti pa je izključil. Po dobrem letu dni in tretjič doslej je Ustavno sodišče izdalo odločitev, ki gre v prid imetnikom mednarodne zaščite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Otvoritev sodnega leta v Parizu in prva Zimska univerza

Alenka Košorok Humar, 5.2.2015

Odvetništvo in notariat

Alenka Košorok-Humar, Pravna praksa, 5/2015Decembra 2014 sem se kot predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije udeležila slovesnosti ob začetku sodnega leta in konference v Parizu, ki jo tradicionalno organizira pariška zbornica (ima trenutno 25.600 članov). Poleg tega sem prisostvovala tudi prvi Zimski univerzi (Université d'hiver) z vrsto okroglih miz in raznovrstnih zasedanj, ki je potekala od 10. do 13. decembra 2014, in se udeležila tudi vseh spremljajočih dogodkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Quam miserum est mortem cupere nec posse emori

Janez Kranjc, 5.2.2015

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 5/2015Rek, ki bi se slovensko glasil Kako hudo je, če si želimo smrt, pa ne moremo umreti, izvira od Publilija Sirca. Načenja vprašanje trpljenja, ki človeka pripravi do tega, da si želi umreti. Razmišljanja o tem najdemo že v starem Egiptu. Iz časa 12. dinastije (okr. 2000 pr. Kr.) je ohranjena pesem, ki povzema pogovor od življenja utrujenega človeka s svojo dušo (Berl. pap. 3024). Neznani pesnik hrepeni po smrti, ki jo primerja z različnimi ugodji. Med drugim pravi: "Smrt je pred menoj kot ozdravitev po bolezni, kot prostost po zaporu, kot vonj po lotosih, kot sedenje na obali omame, kot hrepenenje po domu po dolgih letih izgnanstva."
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 6.2.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 5/20147. februar 1992 - Maastrichtska pogodba V Maastrichtu je bila podpisana Pogodba o EU, ki je uradno začela veljati 1. novembra 1993. Maastrichtska pogodba je ime "Evropska gospodarska skupnost" skrajšala v "Evropska skupnost". 8. februar 1815 - Ureditev mej Na
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Ob izselitvi iz Slovenije ne pozabite urediti svojega davčnega statusa

Kuzma Dominik, Istenič Petra, 6.2.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Dominik Kuzma, mag. Petra Istenič, Pravna praksa, 5/2014V preteklih letih Statistični urad Republike Slovenije meri rekordne selitve slovenskih državljanov, še zlasti pa zaznava trend izseljevanja v tujino pri težko zaposljivih skupinah, predvsem mladih. Izseljevanje v tuje države je vsaj v državah EU precej poenostavljeno, saj je večina administrativnih ovir za odselitev v drugo državo članico odpravljenih. Večinoma je treba v drugi državi članici le prijaviti prebivališče pri pristojnem upravnem ali občinskem organu, dovoljenja za bivanje ali vize ali delovnega dovoljenja pa ni treba pridobiti. Za državljane Slovenije se je evropski trg delovne sile povsem sprostil sredi leta 2011, ko se je izteklo sedemletno obdobje, za katerega so nekatere države članice EU uvedle omejitve prostega zaposlovanja državljanov iz držav članic, ki so se EU pridružile 31. maja 2004.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 7.2.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 5/20137. februar 1478 - Thomas More V Londonu se je rodil angleški humanist in državnik Thomas More, ki so ga leta 1535 zaradi nasprotovanja suprematski prisegi, po kateri je kralj tudi poglavar angleške cerkve, obsodili na smrt in ga obglavili. V svojem delu Utopija je ostro kritiziral revščino
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Nastajanje ekonomske monokulture

mag. Sandi Kodrič, 7.2.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 5/2013Kadar kupujemo blago ali storitve, želimo plačati čim manj in dobiti čim več (količine ali kakovosti). Ko smo v nasprotni vlogi in nekaj prodajamo, želimo za svoj izdelek ali storitev od kupca dobiti čim več. Povsem normalna ekonomska logika, kajne? Če bi ravnali drugače, bi bilo neumno ali pa vsaj naivno. Kupci in prodajalci, ki bi se na trgu obnašali drugače, ne bi preživeli prav dolgo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

ZPIZ-2 vzpostavlja nove podlage in stimulacije pri obračunu prispevkov

mag. Mojca Kunšek, 7.2.2013

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 5/2013Od 1. januarja 2013 velja novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), katerega namen je zagotavljati finančno vzdržnost pokojninske blagajne in preprečiti nadaljnje padanje pokojnin. Predlagatelj zakona namerava ta cilja doseči ne le z dvigom dejanske upokojitvene starosti, temveč tudi z vplačili prispevkov, ki bodo omogočali pravičnejši, zanesljivejši in finančno učinkovitejši pokojninski sistem. Tako bodo vplačila in izplačila pokojninske blagajne bolj uravnotežena, finančno breme pa pravičneje porazdeljeno med generacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Cui plus licet, quam par est, plus vult, quam licet

Janez Kranjc, 9.2.2012

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 5/2012Rek, ki bi se po naše glasil "Tisti, ki sme več, kot je primerno, hoče več, kot sme", izvira od znamenitega Publilija Sirca. Ker je ohranjen kot navedek, ne poznamo konteksta, iz katerega je bil vzet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Še o zemljiški knjigi

Mateja Kosirnik, 9.2.2012

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Mateja Kosirnik, Pravna praksa, 5/2012Projekt elektronske zemljiške knjige je bil predstavljen kot instrument, ki ga država na področju zemljiške knjige nujno potrebuje in ki bo bistveno poenostavil delovanje zemljiške knjige, ta pa naj bi postala ljudem dostopnejša. A zgodilo se je ravno nasprotno. Preprosto rečeno, sistem ne deluje, kot bi moral. O tem sta sicer v preteklem letu pisala že mag. Janez Tekavc in Katarina Bradaška, vendar je v praksi prišlo do primerov, ki verjetno ob uvedbi informatizirane zemljiške knjige niso bili predvideni. Pred 1. majem 2011 je bil jasen in pregleden ter povprečnemu človeku tudi razumljiv, danes pa ga lahko v delu, ki se nanaša na plombiranje, ocenim kot veliko napako, ki se nikakor in nikoli ne bi smela zgoditi. Dovolite, da to argumentirano pojasnim. Zgodilo se je namreč, da dejanski lastnik nepremičnine predloga za vpis lastninske pravice ni mogel podati (!) in s tem postati tudi zemljiškoknjižni lastnik. Prijazne referentke na zemljiški knjigi, ki za to niso krive, predloga niso sprejele zato, ker je bila na predmetni nepremičnini plomba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 9.2.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 5/201211.11. februar 1929 - Lateranska pogodbaussolinijeva vlada je z Vatikanom sklenila lateransko pogodbo, s katero je Italija potrdila papeško državo v miniaturnih mejah 44 hektarjev in popolno papeško suverenost. 1990 - Nelson Mandela Po več kot 27 letih so iz zapora izpustili Nelson
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 5

Leto objave

2018(4) 2017(7) 2016(3) 2015(3)
2014(2) 2013(3) 2012(4) 2011(5)
2010(6) 2009(11) 2008(7) 2007(4)
2006(1) 2005(5) 2004(1) 2003(1)
2002(2) 2001(4) 2000(1) 1999(4)
1998(1) 1997(1) 1996(1) 1995(3)
1994(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov