O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 292)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Izterjava kazenskih denarnih sankcij iz držav članic EU

Manja Kunšek Guček, 14.5.2020

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Manja Kunšek-Guček, Pravna praksa, 19/2020Kadar sodišče obdolženca obsodi na plačilo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka in te obveznosti obsojenec ne plača v naloženem roku, mora sodišče podati predlog za prisilno izterjavo. Če ima obsojenec prebivališče oziroma sedež, premoženje ali dohodke v eni izmed držav članic Evropske unije, lahko slovenska sodišča zagotovijo izterjavo s pomočjo Okvirnega sklepa 2005/215/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni med državami članicami Evropske unije. Vendar se v praksi pokažeta pomembni omejitvi tega mehanizma. Prvič, katero sodišče je stvarno pristojno za posredovanje odločbe v drugo državo članico, in drugič, nemožnost posamezne izterjave stroškov kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Evropa, drugi svetovi in pravica do zamenljive baterije

mag. Sandi Kodrič, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 13/2020Na straneh Pravne prakse srečujemo različna stališča do Evrope. Na eni strani so: stara mantra o "vse tesnejši zvezi med narodi Evrope", očaranost nad oceno, da ima že okoli 80 odstotkov naše zakonodaje svoj izvor v pravu EU, in tarnanje, da države članice pristojnosti za to ali ono "še niso prenesle na organe EU". Na drugi strani so opozorila, da uredbe EU postavljajo v zagato države članice (npr. o evropskem javnem tožilcu zaradi raznolikih kazenskopravnih ureditev), in razpravljanja o vzrokih in posledicah dejstva, da je Slovenija določeno potrošniško direktivo v svoj pravni red prenesla drugače kot neka druga članica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Poročila o toksikoloških preizkusih zdravil - zaupni ali javni podatki?

Neža Kompare, 5.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 8-9/2020V okviru spora med farmacevtskima družbama in Evropsko agencijo za zdravila (EMA) je Sodišče EU, natančneje Splošno sodišče, kar dvakrat presojalo, ali sodijo podatki iz dokumentov, predloženih v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, pod splošno domnevo zaupnosti oziroma izjemo v zvezi z varstvom poslovnih interesov. Splošno sodišče je v predhodni sodbi že zavrnilo predlog pritožnic za razglasitev ničnosti odločbe agencije EMA. Ta pritožba je po navedbah generalnega pravobranilca Gerarda Hogana ena izmed prvih pritožb, v katerih je Sodišče obravnavalo dostop do dokumentov, predloženih med postopkom vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Brexit in pravice intelektualne lastnine: kaj lahko pričakujemo?

Kotnik Jesih Timotej, Zonta Tilen, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Tilen Zonta, Pravna praksa, 4/2020Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljevanju: EU) 31. januarja 2020 je neizbežen. Kljub temu da bo politična kalvarija, ki se vleče že polčetrto leto, končno dobila epilog, se pravne zagate šele začenjajo. V zraku je še veliko nerešenih vprašanj in negotovosti, med njimi tudi usoda pravic intelektualne lastnine po brexitu. Ali bodo avtorska dela še naprej enako varovana tudi na Otoku? Kaj se bo zgodilo z znamkami EU in modeli Skupnosti, ki naj bi veljali na celotnem ozemlju EU? Bo registracija evropskih patentov še možna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Osebnostne pravice športnikov in intelektualna lastnina

Erik Kodrič, 11.7.2019

Varstvo človekovih pravic

Erik Kodrič, Pravna praksa, 27/2019Na Pravni fakulteti v Ljubljani je 28. in 29. maja kot eden od dogodkov ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine potekala regionalna konferenca Intelektualna lastnina in šport, ki so jo organizirali Urad RS za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo za športno pravo Slovenije. Domači in tuji strokovnjaki so predavali o vrednosti intelektualne lastnine, o vlogi intelektualne lastnine in pravicah na lastni podobi za športnike, o dvigu zavesti o pomenu spoštovanja pravic intelektualne lastnine v športu ter o izzivih in priložnostih za intelektualno lastnino in šport.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Nova instrumenta UNCITRAL za priznanje in izvršitev mednarodnih poravnav, doseženih v mediaciji

Djinović Marko, Kos Andrejka, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Marko Djinović, Andrejka Kos, Pravna praksa, 4/2019UNCITRAL je 25. junija 2018 na svoji 51. seji soglasno potrdil besedilo nove multilateralne Konvencije Združenih narodov o mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (imenovane tudi Singapurska konvencija), in ga predlagal v sprejem Generalni skupščini Združenih narodov. Hkrati je sprejel tudi dopolnjen Vzorčni zakon o mednarodni gospodarski mediaciji in mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (v nadaljevanju Vzorčni zakon), ki v novem tretjem poglavju zrcali vsebino Singapurske konvencije. S tem mednarodna gospodarska mediacija dobiva nov zagon. Singapurska konvencija bo odprta za podpis držav 1. avgusta 2019 v Singapurju, po tem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku. V prispevku analizirava vsebino predloga Singapurske konvencije in se spogledujeva z idejo, da bi bilo za Slovenijo koristno, če bi med prvimi državami ratificirala konvencijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Katalonija in pravica do samoodločbe

Marko Krajnc, 4.10.2018

MEDNARODNO PRAVO

Marko Krajnc, Pravna praksa, 38/2018Dne 1. in 27. oktobra 2018 mineva eno leto od referenduma o neodvisnosti in kasnejše enostranske razglasitve neodvisnosti Katalonije, ki je v mednarodni skupnosti ponovno spodbudila razpravo o pravici do samoodločbe. Katalonsko vprašanje je precej pozornosti vzbudilo tudi v slovenski javnosti, saj si je tudi slovenski narod še ne tako dolgo nazaj s sklicevanjem prav na pravico do samoodločbe prizadeval za ustanovitev lastne države. Glede na to, da španska ustava odcepitve Katalonije kot avtonomne pokrajine ne predvideva, se kot ključno vprašanje zastavlja, ali mednarodno pravo daje posameznemu narodu pravico, da se lahko na podlagi na referendumu izražene volje odcepi od matične države. Prav tako je vprašljivo, ali gre primer Katalonije enačiti z nastankom Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Draga šola

Špela Kunej, 27.9.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Kunej, Pravna praksa, 36-37/2018Evropske šole so samostojne enote meddržavne institucije Evropske šole, ki deluje od leta 1957, ko so jo ustanovile članice takratne Evropske skupnosti za premog in jeklo. Leta 1994 je pogodbo nadomestila Konvencija o Statutu Evropskih šol (v nadaljevanju Statut).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (1. del)

Demšar Urša, Drole Vid, Fajdiga Mohor, Kimovec Anže, Samobor Ana, 19.7.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Urša Demšar, Vid Drole, Mohor Fajdiga, Anže Kimovec, Ana Samobor, Pravna praksa, 28-29/2018Dne 22. junija 2017 je Generalna skupščina Združenih narodov (GS OZN) sprejela resolucijo št. 71/292, s katero je na Meddržavno sodišče (Sodišče) naslovila prošnjo za svetovalno mnenje. Vprašanji, ki ju je postavila, zadevata primer dolgoletnega spora med Mavricijem in Združenim kraljestvom (ZK). Navedeni spor sega v čas dekolonizacije in se nanaša na vprašanje suverenosti nad otočjem Chagos ter na položaj njegovih prebivalcev, ki so jih Britanci prisilno izgnali z otočja. Tako so naredili prostor za ameriško vojaško bazo, ki je še danes ena ključnih geostrateških točk v regiji. Zadeva je pritegnila zanimanje študentov Pravne fakultete v Ljubljani, ki smo na pobudo profesorice dr. Veronike Fikfak z Univerze v Cambridgeu napisali memorandum, katerega skrajšano vsebino bomo predstavili v dveh delih. Začetek bo namenjen predstavitvi dejanskega stanja. V nadaljevanju se bomo posvetili problemom, s katerimi se bo moralo soočiti Sodišče, in podali odgovor na vprašanje (a), ki ga je postavila GS OZN. Zaradi obširnosti zadeve bo možna rešitev vprašanja (b) predstavljena v članku, ki bo objavljen v naslednji številki Pravne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Avtorske pravice in izjema za izobraževanje - velika pričakovanja in velika razočaranja

Bogataj Jančič Maja, Krajnc Saša, 12.7.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maja Bogataj-Jančič, Saša Krajnc, Pravna praksa, 27/2018Ali lahko učitelj svojim učencem predvaja pesem v razredu ali je to v nasprotju z avtorskim pravom? Zakaj jo lahko ponekod zakonito predvaja samo z zgoščenke, ne sme pa je predvajati s posnetka, ki je na voljo na spletu? Ali lahko učitelj za namene izobraževanja pripravi, predstavi in objavi predstavitev, v katero vključi videoposnetke ali druga tuja avtorska dela? Ali lahko takšno predstavitev svojim učencem ali svojim kolegom pošlje po e-pošti? Ali jo lahko razširja prek socialnih omrežij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Kako ukrepati, če iz oddane prtljage izginejo stvari?

Neža Kompare, 21.6.2018

Promet in zveze - zračni promet

Neža Kompare, Pravna praksa, 24-25/2018Pritožba kot pravica do pravnega sredstva je tako ustavna pravica kot tudi pravica, zagotovljena s številnimi mednarodnimi akti. Kljub temu da gre za absolutno pravico, je večkrat omejena z roki, v katerih se lahko vloži, ali z načinom vložitve. Prav v pritožbenih postopkih je pogosto zasledovano načelo pisnosti, kar pomeni, da je treba posameznim dejanjem dati neko pisno obliko. Ravno o vsebinskih in oblikovnih zahtevah reklamacije je v konkretnem primeru odločalo Sodišče Evropske unije. Predlog za sprejem predhodne odločbe je bil vložen v okviru spora med letalsko družbo Finnair Oyj in zavarovalnico Keskinäinen Vakuutusyhtiö Fennia glede odgovornosti omenjenega letalskega prevoznika za škodo zaradi izgube predmetov v oddani prtljagi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do odvetnika v kazenskem postopku - stanje in izzivi

Vučko Katarina, Kogovšek Šalamon Neža, 10.5.2018

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 18/2018Pravica osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči je temeljna človekova pravica, zavarovana s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. V ustavnih demokracijah je trdno zasidrana, izvajanje pravice v praksi pa pokaže, da v sistemu še vedno obstajajo področja, ki zahtevajo pozornost za boljše izvajanje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Direktiva o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji

mag. Dominik Kuzma, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Davki občanov in dohodnina

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 16-17/2018Ob poplavi novic o davčnih utajah in skrivanju dohodkov v davčnih oazah, projektu BEPS in drugih mednarodnih ukrepih, ki ciljajo na zajezitev erozij davčnih osnov v druge (davčno manj obremenjene) države, je novica o sprejetju direktive o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji (v nadaljevanju direktiva) bolj ali manj šla mimo radarja strokovne in še posebej splošne javnosti. To pa ne pomeni, da je sprejetje direktive, ki bo določila standarde reševanja sporov mednarodne dvojne obdavčitve dohodkov in marsikateremu davčnemu zavezancu dala na voljo pravna orodja za uveljavljanje pravic v mednarodnem davčnem okolju, nepomembno. Ravno nasprotno, gre za pomemben premik in dobrodošlo spremembo na področju mednarodne davčne ureditve v Evropski uniji (EU), ki bo po implementaciji direktive pomembno vplivala na dohodke in življenje marsikaterega davčnega zavezanca, ki se je znašel v navzkrižnem ognju dvojne obdavčitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Nove pogodbe FIDIC 2017

mag. Maja Koršič Potočnik, 21.12.2017

mag. Maja Koršič-Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2017FIDIC, mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, letos praznuje 30. obletnico. Še bolj zavidljiva pa je 60. obletnica FIDIC-ove rdeče knjige, ki ima za sabo dolgotrajno zgodovino poskusov poenotenja gradbene pogodbe v svetu na način, da bi bila ta uravnotežena za vse vpletene strani in da bi med pogodbene stranke pravično porazdelila tveganja gradnje. Ob praznovanju teh dveh obletnic je mednarodno združenje FIDIC poskrbelo za novo (drugo) izdajo rdeče, rumene in srebrne knjige, ki so bile uporabnikom prvič predstavljene na mednarodni konferenci FIDIC v Londonu, ki je potekala na začetku decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Breme reform sistemov socialne varnosti in varstvo premoženja po EKČP: kdaj je preveč premalo?

Tina Korošec, 16.11.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tina Korošec, Pravna praksa, 44/2017Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadnjih letih večkrat presojalo upravičenost ukrepov, sprejetih v okviru ekonomskih in socialnih politik, s stališča varstva pravic po 1. členu Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Soočilo se je z zahtevno nalogo iskanja ravnovesja med realnostjo gospodarske krize in posledic, ki jih je imela za vzdržnost javnih financ, na eni strani ter potrebo po varovanju pravic posameznika na drugi. Pri tem je s posebno občutljivostjo presojalo položaj najranljivejših posameznikov, ki potrebujejo dodatno pozornost in varstvo države. 31. oktobra 2017 je ESČP v zadevi Krajnc proti Sloveniji ugotovilo, da je Slovenija s tem, ko je pritožniku - brezposelnemu invalidu - ukinila nadomestilo za čas čakanja in ga nadomestila z več kot polovico nižjim zneskom nadomestila za invalidnost, tega pretirano in nesorazmerno obremenila in kršila njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Z mednarodno povezljivostjo do večje pravne varnosti

mag. Mojca Kunšek, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 28-29/2017Z junijem 2017 je začel delovati sistem povezovanja poslovnih registrov - Business Registers Interconnection System (BRIS), ki omogoča čezmejno pridobivanje informacij o podjetjih, poenostavlja in avtomatizira komunikacijske načine za izmenjavo podatkov med poslovnimi registri o gospodarskih družbah, njihovih čezmejnih združitvah ter podružnicah s sedežem v drugi državi znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Metode za odpravo dvojnega obdavčevanja po modelni konvenciji OECD

mag. Matjaž Kovač, 13.7.2017

Trgovina in carine

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 27/2017Bilateralne konvencije sklepa država z drugo državo zaradi odpravljanja določenih pravnih vprašanj in s tem poenotenja stališč o pravnem problemu med dvema državama pogodbenicama. Na davčnem področju so bilateralne konvencije predvsem pomembne pri izogibanju dvojnemu obdavčenju. V nadaljevanju bom na kratko predstavil določene rešitve glede izogibanja dvojnemu obdavčenju, ki imajo pravno podlago v Modelu OECD in bilateralnih konvencijah, sklenjenih na podlagi Modela OECD.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Notifikacija Avstrijske državne pogodbe

dr. Ivan Kristan, 18.5.2017

Republika Avstrija

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 19/2017Čez dve leti bo minilo sto let od znamenitega prvega predavanja profesorja Leonida Pitamica na Pravni fakulteti v Ljubljani z naslovom Pravo in revolucija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Tarifna razvrstitev proizvodov Linex

Neža Kompare, 26.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 3-4/2017V okviru spora med družbo Lek farmacevtska družba d.d. in Republiko Slovenijo je bil vložen predlog za predhodno odločanje glede razlage kombinirane nomenklature skupne carinske tarife (v nadaljevanju: KN) zaradi odločb o tarifni razvrstitvi proizvodov Linex, Linex forte in Linex Baby Granulat. Namen uporabe teh proizvodov je preventiva in podporno zdravljenje pri driskah, napenjanju in drugih prebavnih motnjah, ki so posledica porušenega ravnovesja črevesne mikroflore, pri virusnih in bakterijskih okužbah prebavil ter pri zdravljenju s širokospektralnimi antibiotiki in kemoterapevtiki. V konkretnem primeru je Sodišče EU obravnavalo predhodno vprašanje, ali se lahko določen proizvod z enakimi učinkovinami, kot jih imajo prehranska dopolnila, vseeno uvrsti in trži pod tarifno številko zdravil iz razloga, da se uporablja za preventivo ali za zdravljenje določenih zdravstvenih težav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Lahki izzivi so zaključeni, ostanejo samo še težki

Blaž Kovač, 12.1.2017

Varstvo človekovih pravic

Blaž Kovač, Pravna praksa, 1/2017Evropsko sodišče za človekove pravice je sredi novembra lani odločilo, da zapre postopek pilotne sodbe glede izbrisanih, kot izhaja iz sodb v zadevi Kurić. Ob tem je zaključilo postopke glede 212 izbrisanih pritožnikov. Navedena odločitev ne pomeni, da je izbris sedaj razrešen, ravno nasprotno. Vsebinska presoja zahtevnih izzivov se s tem šele prične, in sicer četrt stoletja po tej najhujši sistematični kršitvi človekovih pravic s strani naše države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Republika Slovenija in ratifikacija Konvencije o delu v pomorstvu

Suzana Kamenšak, 12.1.2017

Promet in zveze - pomorski in rečni promet

Suzana Kamenšak, Pravna praksa, 1/2017Najpomembnejša mednarodna konvencija s področja pomorskega delovnega prava, ki jo je sprejela Mednarodna organizacija dela (v nadaljevanju MOD), je Konvencija o delu v pomorstvu (v nadaljevanju MLC). Zakaj jo je bilo treba sprejeti in kakšne so njene prednosti? Republika Slovenija jo je na začetku leta 2016 tudi ratificirala in prenesla v nacionalno zakonodajo. Kaj ratifikacija pomeni za našo državo, kakšne so njene pravne posledice, ali so sedaj slovenski pomorščaki bolj varovani kot v preteklosti in koliko koristi ima sploh ratifikacija MLC v praksi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Ocenjevanje skladnosti medicinskih pripomočkov

Neža Kompare, 12.1.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 1/2017Sterilne kirurške obveze so medicinski pripomočki, ki sodijo v razred I in morajo nositi oznako CE. S to oznako proizvajalci medicinskih pripomočkov izjavljajo, da je medicinski pripomoček skladen z nacionalnimi zakonodajnimi zahtevami in predpisi Evropske unije, ki urejajo medicinske pripomočke. V konkretnem primeru je Sodišče EU odločalo, ali mora vzporedni uvoznik takšnega medicinskega pripomočka, ki nosi oznako CE in za katerega je bil opravljen postopek ocenjevanja skladnosti, izvesti ponovno oceno, da se potrdi skladnost informacij, na podlagi katerih je mogoča njegova identifikacija in ki jih na nalepko tega pripomočka doda za njegovo dajanje na trg v državi članici uvoznici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Prihodnost Mednarodnega kazenskega sodišča

Maja Korimšek, 22.12.2016

Kaznovalno pravo

Maja Korimšek, Pravna praksa, 49-50/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče v zgodovini človeštva. Utemeljeno je na mednarodni pogodbi, kar mu daje še posebno moč, saj je na voljo vsem državam na povsem prostovoljni osnovi. MKS je pristojno, da izvaja jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. Gre za dejanja, ki so tako resna, da vplivajo na celotno mednarodno skupnost in ogrožajo mir, varnost in blaginjo sveta, kot je zapisano v tretjem odstavku preambule Rimskega statuta. Zato je ključno, da storilci takšnih hudodelstev ne ostanejo nekaznovani, da okrepimo sistem mednarodnega kazenskega prava in stremimo k univerzalnosti MKS. Stabilnost omenjenega sistema pa je trenutno na resni preizkušnji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Prihodnost Mednarodnega kazenskega sodišča

Maja Korimšek, 8.12.2016

Kaznovalno pravo

Maja Korimšek, Pravna praksa, 48/2016Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče v zgodovini človeštva. Utemeljeno je na mednarodni pogodbi, kar mu daje še posebno moč, saj je na voljo vsem državam na povsem prostovoljni osnovi. MKS je pristojno, da izvaja jurisdikcijo nad storilci najtežjih mednarodnih hudodelstev. Gre za dejanja, ki so tako resna, da vplivajo na celotno mednarodno skupnost in ogrožajo mir, varnost in blaginjo sveta, kot je zapisano v tretjem odstavku preambule Rimskega statuta. Zato je ključno, da storilci takšnih hudodelstev ne ostanejo nekaznovani, da okrepimo sistem mednarodnega kazenskega prava in stremimo k univerzalnosti MKS. Stabilnost omenjenega sistema pa je bila v zadnjem mesecu na preizkušnji zaradi napovedanih odpovedi Rimskega statuta s strani treh afriških držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Davčni vidik brexita

mag. Dominik Kuzma, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 44/2016Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Velika Britanija) je na zgodovinskem referendumu o članstvu v Evropski uniji (EU) 23. junija letos izglasovalo izstop iz EU. Ob burni reakciji političnih predstavnikov, gospodarstvenikov, valut in borz po vsem svetu na referendumske rezultate je treba spomniti, da Velika Britanija je in bo ostala članica EU še najmanj dve leti po sprožitvi postopkov po 50. členu Pogodbe o EU. Izstopni proces pa je varljivo dolg, saj je v tem času in neposredno po izstopu možno pričakovati bistvene spremembe v zakonski ureditvi Velike Britanije, zaradi česar bodo potrebne tudi občutne spremembe in prilagoditve gospodarskih subjektov ter državljanov EU, ki živijo, delajo ali poslujejo v Veliki Britaniji. Med pomembnejšimi zakonodajnimi vidiki se omenjajo predvsem delovno pravo, pravo socialne varnosti, migracijsko in nenazadnje davčno pravo, na katerega se osredotočam v tem prispevku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(7) 48(7) 47(6) 46(6)
45(5) 45-46(1) 44(9) 43(5)
42(1) 42-43(3) 41-42(2) 40-41(3)
39-40(3) 38(4) 38-39(2) 37(4)
36(6) 36-37(1) 35(7) 34(3)
33(6) 31-32(5) 29-30(4) 28(7)
28-29(2) 27(9) 26(9) 25-26(1)
24(2) 24-25(10) 23(7) 22(5)
21(6) 20(6) 20-21(2) 19(9)
18(6) 17(1) 16-17(7) 15(6)
15-16(1) 14(8) 14-15(1) 13(7)
13-14(1) 12(13) 11(12) 10(5)
Več...

Leto objave

2020(4) 2019(2) 2018(7) 2017(9)
2016(12) 2015(31) 2014(15) 2013(6)
2012(4) 2011(9) 2010(5) 2009(75)
2008(80) 2007(23) 2006(3) 1998(1)
1997(3) 1996(2) 1992(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov