O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Dvignimo plače v javnem sektorju za polovico!

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 22.11.2018

PRORAČUN

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 45-46/2018Vsakoletnih pogajanj o povečanju plač v javnem sektorju (JS) smo že navajeni. Prav tako pa nacionalni hobi postajajo stavke, ki ta pogajanja spremljajo. Po koncu se zdi, da so se pogodili o odstotku ali dveh. Vendar pa številke kažejo drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Nedeljsko delo po kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.11.2018

KOLEKTIVNE POGODBE, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45-46/2018Delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili dr. Aleša Galiča

dr. Jerca Kramberger Škerl, 22.11.2018

Kultura in umetnost

dr. Jerca Kramberger-Škerl, Pravna praksa, 45-46/2018V Zbirki predpisov založbe Uradni list je izšla nova izdaja neuradno prečiščenega besedila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom dr. Aleša Galiča, rednega profesorja na PF Univerze v Ljubljani in enega vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju civilnega procesnega prava. Tokratna izdaja je ena od prelomnih, saj je septembra 2017 začela veljati obsežna novela zakona, ZPP-E. Podobno kot pri noveli ZPP-D iz leta 2008, ki je pomembno posegla na številna področja pravdnega postopka, tudi novela ZPP-E prinaša spremembe v praktično vseh fazah pravdnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Delovni čas

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 23.11.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45-46/2017Pri nas delavci delajo od ponedeljka do petka od 7.00 do 16.00, vmes imajo eno uro namenjeno kosilu, pripadata pa jim še dva odmora po približno 10 minut. Na dan naredijo pol nadure, ki jim jo tudi izplačamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Delo prokurista in zakonitega zastopnika v lastnem podjetju

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 23.11.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45-46/2017V našem podjetju je lastnik podjetja tudi prokurist. S podjetjem ima sklenjeno pogodbo o prokuri. Vse večkrat se zgodi, da ne opravlja le funkcije prokurista, ampak dejansko tudi dela na sistemiziranem delovnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravna narava javno-zasebnega partnerstva - prednost javnega in koristi zasebnega

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Kot nameni zakonskega urejanja javno-zasebnega partnerstva se izpostavljajo predvsem omogočanje in pospeševanje zasebnih vlaganj v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav javno-zasebnega partnerstva ter v druge projekte, ki so v javnem interesu, ter zagotavljanje racionalnega izvajanja gospodarskih javnih služb ali drugih dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu določa obvezna ravnanja v postopku nastajanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva. Uporablja se kot sistemski krovni zakon za razmerja javno-zasebnega partnerstva, če poseben zakon določenih vprašanj na tem področju ne ureja drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

200 let zemljiškega katastra na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 23.11.2017

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 45-46/2017Dva dni pred božičem leta 1817 je cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški ali Franc I. Avstrijski (1768-1835, vladal od 1792 do 1835), znan tudi kot dvojni cesar, s posebnim patentom v Avstrijskem cesarstvu odredil novo izmero zemljišč, izdelavo katastrskih načrtov in ocenitev donosa zemljišč z izdelavo enotnih meril za odmero zemljiškega davka. Letos torej praznujemo okroglih dvesto let, odkar imamo na Slovenskem zemljiški kataster z numeriranimi parcelami. Geodeti so ta praznik že obeležili, ker pa ima zemljiški kataster kot temeljna nepremičninska evidenca o zemljiščih velik pomen tudi pri sklepanju pravnih poslov ter v upravnih in sodnih postopkih, je prav, da se razvoja zemljiškega katastra na naših tleh spomnimo tudi pravniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Fiat iustitia et pereat mundus

Janez Kranjc, 23.11.2017

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 45-46/2017Rek bi se v slovenskem prevodu glasil "Naj se uresniči pravičnost in naj propade prevzetnost". Verjetno gre za najbolj znan rek, ki se nanaša na pravo in pravnike. Žal po večinsko uveljavljenem prevodu slednjim ni posebej naklonjen. Navadno se namreč prevaja: Naj se zgodi pravica, čeprav propade svet. Na ta način se skuša apostrofirati brezdušni in ozkosrčni odnos birokrata, ki ga razen besedila predpisa v obravnavanem primeru ne zanima nič. Zato se ta rek pogosto navaja v zvezi z neživljenjsko razlago predpisov, ki ni zmožna širšega in bolj humanega pogleda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Pravni temelj revizije javnega naročanja je Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Cilja zakona sta zagotovitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter racionalizacija postopka pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju DKOM). Z ZPVPJN se uvaja tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, in sicer z uveljavitvijo ničnosti pogodbe v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Dejan Kramar, 24.11.2016

Obligacije

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Ekipa ljubljanske Pravne fakultete je osvojila naslov prvaka IV. tekmovanja Trans-European Moot Court

Kukavica Jaka, Urankar Matija, Zagorc Saša, 24.11.2016

Ostalo

Jaka Kukavica, Matija Urankar in dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 45-46/2016V petek, 3. novembra 2016, je ekipa Henrik Steska s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na sedežu Evropskega sodišča za človekove pravice zmagala na letošnjem tekmovanju Trans-European Moot Court iz poznavanja Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je v organizaciji mednarodne nevladne organizacije Civil Rights Defenders potekalo v Palači človekovih pravic v Strasbourgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Barvne kontaktne leče brez dioptrije skozi očala Sodišča EU

Neža Kompare, 19.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 45-46/2015Barvne kontaktne leče nam omogočajo spremembo naravne barve oči, v kombinaciji z različnimi vzorci pa nam lahko podarijo nori videz za posebne priložnosti, kot so pustni karnevali in zabave. O tem, da so kontaktne leče z dioptrijo medicinski pripomoček, ki se uporablja za korekcijo vida v terapevtske in kozmetične namene, ni dvoma. V nasprotju s temi kontaktne leče brez dioptrije, namenjene izključno spremembi zunanjega videza osebe, niso medicinski pripomoček. V tokratni sodbi pa je Sodišče EU obravnavalo vprašanje, ali zadevne kontaktne leče sploh spadajo med kozmetične izdelke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Commoda naturae nullo tibi tempore deerunt, Si contentus eo fueris, quod postulat usus

Janez Kranjc, 19.11.2015

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 45-46/2015Pred seboj imamo misel iz zbirke t. i. Katonovih distihov (IV. 2). Slovensko bi se glasil: Nikoli ti ne bo primanjkovalo darov narave, če boš zadovoljen s tistim, kar zahteva potreba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Država se je postavila na mesto DUTB

Boštjan Koritnik, 19.11.2015

Banke in hranilnice

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 45-46/2015V začetku oktobra je na PF Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Implementacija kriznega okvira EU za sanacijo ter reševanje bank v slovenski bančni sistemnovi doktor znanosti, prej magister, Peter Merc. Doktorsko disertacijo, ki obsega 192 strani in popoln znanstveni instrumentarij (med drugim 279 pojasnilnih in sprotnih opomb z navedbo virov), je pripravil pod mentorstvom oziroma somentorstvom profesorjev na PF Univerze v Ljubljani dr. Marka Simonetija oziroma dr. Mihe Juharta, v komisiji za zagovor disertacije pa sta bila tudi dr. Meta Ahtik z Banke Slovenije, sicer docentka na isti fakulteti, in profesor na PF Univerze v Mariboru dr. Marijan Kocbek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Uporaba vojske dopustna le v ustavnih okvirih

mag. Matevž Krivic, 19.11.2015

Obramba

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 45-46/2015Kakšno vlogo ima lahko vojska v demokratični državi? Je s svojim osebjem in tehniko lahko uporabljena tudi kot pomoč pri naravnih nesrečah? Težko bi našli razumnega človeka, ki bi rekel, da ne. Kaj pa pri policijskem "obvladovanju skupin in množic" - danes begunskih iz tujine, jutri lahko domačih? To pa seveda ni več humanitarna dejavnost, ko v hudi stiski celo pomanjkanje izrecne ustavne podlage za tako uporabo vojske nikogar ne moti. Pri uporabi vojske proti civilistom, naj bodo tujci ali domačini, bi morali takoj zazvoniti vsi alarmni zvonci. Pa niso, smo zaspali. Ko je leta 2004 politika v Zakon o obrambi mirno "vtihotapila" odstavek o sodelovanju s policijo (brez policijskih pooblastil) "pri širšem varovanju državne meje", so v evforiji takratnega usklajevanja našega pravnega reda s pravnim redom EU to očitno vsi spregledali. Ko se leta 2015 ta dotlej skrita in neopažena "rakava celica" zbudi in začne rasti, pa je skrajni čas za odločno ukrepanje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45-46

Leto objave

2018(3) 2017(6) 2016(3) 2015(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov