O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 105)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Organizmi, pridobljeni z mutagenezo, in previdnostno načelo

Katja Meško Kuralt, 6.9.2018

Varstvo okolja

Katja Meško-Kuralt, Pravna praksa, 33/2018V zadnjem času je v prehrambni industriji v porastu oznaka "brez GSO". Da bi razumeli, kaj to pomeni, je najprej treba pojasniti, kaj pomeni gensko spremenjeni organizem (v nadaljevanju GSO). Tako slovenska kot evropska zakonodaja določata, da je GSO organizem ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki ta material spreminjajo drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali rekombinacijo (človek je izvzet). Natančneje, po tej definiciji so GSO tisti organizmi oziroma mikroorganizmi, ki se jih pridobi le z določenimi predpisanimi tehnikami oziroma metodami, med katere pa ne spadajo tehnike oziroma metode mutageneze. V luči varovanja zdravja ljudi in okolja je Sodišče Evropske unije v zadevi C-528/16 dne 25. julija 2018 razsodilo, da so organizmi, ustvarjeni s tehnikami oziroma metodami mutageneze, tudi gensko spremenjeni organizmi. Iz odločitve Sodišča EU tako izhaja, da novi načini za spreminjanje organizmov, tj. tehnike oziroma metode mutageneze, ne pomenijo, da bi morale biti te tehnike oziroma metode izvzete iz obstoječih standardov Evropske unije o GSO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Pravni vidiki skrbništva in vzdrževanja planinskih poti

mag. Matjaž Kovač, 19.7.2018

Varstvo okolja

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 28-29/2018Gradnja, vzdrževanje in označevanje planinskih poti, pogoji za njihovo nemoteno in varno uporabo ter druga vprašanja, povezana s planinskimi potmi, so v Republiki Sloveniji urejeni z Zakonom o planinskih poteh (ZPlanP). Pri gradnji, vzdrževanju in označevanju planinskih poti ter omogočanju njihove nemotene in varne uporabe se uporabljajo predpisi, ki urejajo rabo gozdov, urejanje prostora, graditev objektov, ohranjanje narave, evidentiranje nepremičnin in stvarnopravna razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Pravni režim gibanja v gorskem svetu v Republiki Sloveniji

mag. Matjaž Kovač, 12.7.2018

Varstvo okolja

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 27/2018Zakon o planinskih poteh (ZPlanP) določa pravni režim gibanja v gorskem svetu. Planinska pot je ozek pas zemljišča, praviloma v gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma široka največ en meter in le v nujnih primerih utrjena pohodna trasa z naravnim materialom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Blockchain in družbena (ne)odgovornost do prostora

mag. Bećir Kečanović, 21.6.2018

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 24-25/2018K pisanju prispevka me je navdihnilo zanimivo razmišljanje dr. Napotnik o uporabnosti tehnologije blockchain pri upravljanju nepremičnin. Seveda ne, da bi polemiziral ali oporekal. Kvečjemu zato, da morda kaj doprinesem k širši razpravi o vrednoti prostora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Prehuda zmaga?

Blaž Kovač, 1.2.2018

Gradbeništvo, Urejanje prostora

Blaž Kovač, Pravna praksa, 5/2018Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-64/14 z dne 12. oktobra 2017 odločilo, da sta 152. in 156.a člen Zakona o graditvi objektov neustavna, in zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi v enem letu. Odločitev izhaja iz primera rušenja edinega doma pripadniku romske manjšine iz nelegalnega romskega naselja Dobruška vas 35 v Škocjanu, v katerem je v subsidiarnem upravnem sporu zaradi kršitev človekovih pravic Upravno sodišče RS z zahtevo za presojo ustavnosti k odločanju pritegnilo Ustavno sodišče RS. Ustavno sodišče je v primeru prepoznalo širši sistemski problem posega države v dom, zasebnost in družinsko življenje, zato je odločitev apliciralo na celoten sistem izvrševanja odločb o rušenju črnih gradenj, ker ni dovoljšnjih (sodnih) varovalk za preprečitev posega izvršilnih postopkov v človekove pravice. Na žalost prva analiza kaže, da bodo ob tej zmagi najverjetneje najkrajšo potegnili prav pripadniki romske manjšine - ki so to pomembno zmago izborili za vse državljane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Dostop do okoljskih podatkov v praksi Informacijskega pooblaščenca

mag. Kristina Kotnik Šumah, 14.12.2017

JAVNO OBVEŠČANJE, Varstvo okolja

mag. Kristina Kotnik-Šumah, Pravna praksa, 48/2017Izhajajoč iz načela prostega dostopa daje Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) široko zakonsko podlago za dostop do okoljskih podatkov. Gre za podatke, ki so absolutno javni in bi morali biti javnosti široko dostopni. Pa vendar je v praksi Informacijskega pooblaščenca v zadnjih treh letih mogoče zaznati naraščanje števila pritožbenih postopkov v zvezi z okoljskimi podatki. Je torej mogoče govoriti le o povečanem zanimanju javnosti za te podatke ali gre za bolj restriktivno prakso zavezancev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

200 let zemljiškega katastra na Slovenskem

mag. Urška Klakočar Zupančič, 23.11.2017

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 45-46/2017Dva dni pred božičem leta 1817 je cesar Franc I. Habsburško-Lotarinški ali Franc I. Avstrijski (1768-1835, vladal od 1792 do 1835), znan tudi kot dvojni cesar, s posebnim patentom v Avstrijskem cesarstvu odredil novo izmero zemljišč, izdelavo katastrskih načrtov in ocenitev donosa zemljišč z izdelavo enotnih meril za odmero zemljiškega davka. Letos torej praznujemo okroglih dvesto let, odkar imamo na Slovenskem zemljiški kataster z numeriranimi parcelami. Geodeti so ta praznik že obeležili, ker pa ima zemljiški kataster kot temeljna nepremičninska evidenca o zemljiščih velik pomen tudi pri sklepanju pravnih poslov ter v upravnih in sodnih postopkih, je prav, da se razvoja zemljiškega katastra na naših tleh spomnimo tudi pravniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Avtomobilsko razogljičenje ali sprenevedanje

mag. Sandi Kodrič, 9.11.2017

Varstvo okolja

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 43/2017Cerarjeva vlada je sredi oktobra sprejela ambiciozno strategijo o alternativnih gorivih, po kateri naj bi bila po letu 2030 v Sloveniji prepovedana prva registracija klasičnih bencinskih in dizelskih avtomobilov. Skupni ogljični odtis avta bo namreč moral biti pod 50 g ogljikovega dioksida na km, to pa danes dosegajo samo električni avtomobili in priključni hibridi (ti lahko vozijo na elektriko ali na bencin).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Premik paradigme dojemanja pravice do zdravega okolja

Maja Korimšek, 22.9.2016

Varstvo okolja

Maja Korimšek, Pravna praksa, 36-37/2016Zdravo, čisto, uravnoteženo, spodobno okolje. To so le nekateri pridevniki, s katerimi se opredeljuje standard kakovosti okolja, ki je predmet ustavnega varstva različnih držav. Vprašanje sodobnega časa je, ali zadošča varovanje okolja zgolj kot predpogoj uživanja človekovih pravic ali je treba pravico do čistega in zdravega okolja povzdigniti v univerzalno človekovo pravico in s tem omogočiti zaščito okolja samega, kar bi pomenilo odmik od antropocentrično naravnanega sistema, kot ga poznamo danes. "Okoljska etika ne pomeni zgolj varovanja okolja in ogroženih živalskih vrst, temveč predvsem spremembo temeljne paradigme človekovega odnosa do sveta."
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Mali bogovi soglasij in dovoljenj

mag. Sandi Kodrič, 23.6.2016

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 25-26/2016V Sloveniji se da med drugim študirati tudi "antropologijo vsakdanjega življenja".Za antropologe, ki bi želeli proučevati birokratsko izživljanje nad ljudmi in podjetji, je Slovenija pravi raziskovalni raj. Skorajda ne mine teden, da ne izvemo za kak nov primer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Zapis pravice do čiste pitne vode v slovensko ustavo

Ahačič Jakob, Gril Maša, Košir Tina, Zupančič Simona, 7.1.2016

Varstvo okolja

Jakob Ahačič, Maša Gril, Tina Košir in Simona Zupančič, Pravna praksa, 1/2016V Državnem zboru je trenutno v obravnavi predlog zapisa pravice do čiste pitne vode v Ustavo Republike Slovenije. Ta problematika je bila tudi del raziskav v okviru Pravne klinike za varstvo okolja, ki je v študijskem letu 2014/2015 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Izbris hipoteke zaradi poteka časa

Irena Hacin Kölner, 16.4.2015

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Irena Hacin-Kölner, Pravna praksa, 15/2015V novejšem času je teorija zavzela stališče, da ima hipotekarni upnik dolžnost, da po poplačilu zavarovane terjatve izstavi izbrisno pobotnico. Realnost je bila v preteklosti pogosto drugačna in hipotekarni upniki je na lastno pobudo največkrat niso izstavili. Nevednost zastavnih dolžnikov pa je botrovala temu, da upnika k izstavitvi izbrisne pobotnice niso pozvali, saj je bil prenekateri zmotno prepričan, da se ob poplačilu dolga po kreditni pogodbi hipoteka samodejno izbriše iz zemljiške knjige. Leta so tekla in mnogo upnikov ne obstaja več ali pa se ne odzivajo na pozive dolžnikov. V praksi se postavlja vprašanje, kako bi najhitreje dosegli izbris takih hipotek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Varstvo okolja v letu 2014 - odprava administrativnih ovir?

mag. Adrijana Viler Kovačič, 15.1.2015

Varstvo okolja

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 2/2015Kljub turbulentnemu političnemu dogajanju in nestabilnosti so bile tudi na upravnem področju varstva okolja v letu 2014 sprejete nekatere spremembe in novosti. Poglejmo najpomembnejše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Kaj prinaša letošnja novela Zakona o vodah?

mag. Adrijana Viler Kovačič, 10.7.2014

Varstvo okolja

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 27/2014Tik pred razpustitvijo je Državni zbor sprejel že četrto novelo Zakona o vodah, to je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1D), ki je začel veljati 18. junija 2014. Predlagatelj je obljubljal zmanjšanje administrativnih ovir, poenostavitev podeljevanja vodnih pravic in načina določanja ukrepa omejitve in ustavitve posebne rabe vode v izrednih razmerah, kot je na primer suša. Toda, ali mu je to uspelo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Vknjižba dednega sporazuma iz sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti - dolžnost ali nezakonita praksa sodišč?

mag. Mateja Kosirnik, 20.3.2014

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Mateja Kosirnik, Pravna praksa, 11/2014Pri svojem delu sem naletela na zanimiv pojav v slovenski sodni praksi, saj po spremembi Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in uvedbi elektronske zemljiške knjige prejemamo v reševanje zadeve iz cele Slovenije, tako po uradni dolžnosti kot tudi po predlogu strank. Posebej pa so zanimivi sklepi o dedovanju, s katerimi sodišče ugotovi, kdo so dediči po pokojnem, jih razglasi, ugotovi predmete iz zapuščine in jih razdeli. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve zapuščine, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena Zakona o dedovanju - ZD). Gre za t. i. dedni sporazum, s katerim si dediči razdelijo podedovano premoženje, tako premično kot tudi nepremično. Delitve oziroma razdelitve zapustnikovega premoženja pa v praksi predstavljajo tako odplačne kot tudi neodplačne delitve vseh vrst nepremičnin, stanovanj in tudi kmetijskih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Naravovarstveno soglasje in molk organa

mag. Adrijana Viler Kovačič, 30.1.2014

Urejanje prostora, Upravni postopek in upravne takse

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 4/2014Naravovarstveno soglasje je akt, ki ima pravno podlago v Zakonu o ohranjanju narave (ZON). Ker je večkrat tudi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, se postavlja vprašanje, ali deli pravno usodo vseh soglasij, o katerih govori Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), med katerimi so tudi soglasja v varovanih območjih po ZON, in po katerem se v primeru molka organa šteje, kot da je bilo soglasje izdano (domneva pozitivne odločitve).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Vodno soglasje in molk organa

mag. Adrijana Viler Kovačič, 4.7.2013

Varstvo okolja

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 26/2013S ciljem hitrejšega reševanja vlog v upravnem postopku zakonodajalec vse pogosteje določa nastop fikcije o pozitivni odločitvi v primeru molka organa, to je situacije, ko organ ne odloči v zakonsko določenem roku. Še zlasti je to prisotno pri soglasjih, ki so predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po mnenju laične javnosti naj bi ta sistem veljal tudi za vodna soglasja, a zaradi specifičnosti področja in vrednot, ki jih vodno soglasje varuje, do fikcije pozitivne odločitve pri molku organa formalnopravno v praksi prihaja razmeroma redko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Pravno varstvo volkov v Sloveniji

Borštnar Mojca, Ferlin Katarina, Jalovec Lara, Kranjc Urša, Levstek Nataša, Mikuš Ajda, Novak Maja, Rojs Veronika, Singer Anže, Vek Natalija, 16.5.2013

Varstvo okolja

Mojca Borštnar, Katarina Ferlin, Lara Jalovec, Urša Kranjc, Nataša Levstek, Ajda Mikuš, Maja Novak, Veronika Rojs, Anže Singer, Natalija Vek, Pravna praksa, 19/2013S sprejemom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (v nadaljevanju: Pravilnik o odvzemu) za obdobje 2012/13 je bila določena letna kvota za odstrel osmih volkov. Odstrel je sporen, ker ni v skladu s pravno zaščito, ki jo mednarodna, evropska in slovenska notranja zakonodaja nudi volku. Problematika pravne ureditve varstva populacije volkov v Sloveniji je bila predmet celostne obravnave okoljske pravne klinike študentov prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je začela delovati v študijskem letu 2012/2013 kot pilotna pravna klinika v sodelovanju med Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij, Katedro za mednarodno pravo PF Univerze v Ljubljani in Inštitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Glavna tematika letošnje klinike, ki je potekala pod mentorstvom dr. Vasilke Sancin, mag. Tanje Pucelj - Vidovič, Senke Vrbica in mag. Maše Kovič Dine, je bilo preučevanje možnosti pravnega varstva volkov v Sloveniji, kar je sovpadalo s sprejemom spornega Pravilnika o odvzemu, postopkom Evropske komisije proti Sloveniji in odzivom javnosti na vprašanja varstva te zaščitene vrste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Neustrezno poseganje v prostor

dr. Rajko Knez, 28.3.2013

Urejanje prostora

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 12/2013Poseganje v prostor je v Sloveniji pereča problematika, ki se vleče že iz nekdanje skupne države. V 80. letih prejšnjega stoletja se je zgodila tipska pozidava Slovenije s prevelikimi enostanovanjskimi hišami (njihovi lastniki, danes večinoma upokojenci, se zdaj bojijo davka na nepremičnine). Omogočili so jo ugodni krediti in inflacija, ki je vrednost odplačevanja kredita močno zmanjšala. Nato je sledilo dolgo obdobje izgubljanja kmetijskih zemljišč, ki deloma še vedno traja. Z izgubljanjem kmetijskih zemljišč smo znižali raven samooskrbe v Sloveniji na manj kot 37 odstotkov in pozidali Slovenijo z objekti, ki jih ne potrebujemo (toliko) ali ki niso na pravem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Nujne spremembe vrednot družbe

mag. Maša Kovič Dine, 12.7.2012

Varstvo okolja

mag. Maša Kovič-Dine, Pravna praksa, 27/2012V četrtek in petek, 28. in 29. junija 2012, je na PF Univerze v Ljubljani pod organizacijskim vodstvom docentke z iste fakultete dr. Vasilke Sancin potekala prva konferenca o sodobnih izzivih mednarodnega okoljskega prava (First Contemporary Challenges of International Environmental Law Conference). Oblikovana je bila kot interdisciplinarno srečanje, ki je povezalo znanstvenike s posameznih naravoslovnih in tehničnih področij z mednarodnopravnimi strokovnjaki v skupni razpravi in iskanju tehtnih zamisli o novih mednarodnopravnih rešitvah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Pozitivna odločitev pri molku organa? Mogoče, a ne za okoljevarstvena soglasja

mag. Adrijana Viler Kovačič, 5.7.2012

Upravni postopek in upravne takse, Varstvo okolja

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 26/2012V zakonodajnem postopku je sprejem novele Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ta v cilju pospeševanja izvedbe investicij skrajšuje roke za izdajo soglasij, ki so pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj, hkrati pa dosledno izvršuje obljubo iz Pogodbe za Slovenijo 2012-2015, to je načelo pozitivne odločitve v primeru molka organa. Ne glede na dober namen predloga zakona za hitrejše pridobivanje gradbenega dovoljenja pa velja poudariti, da se določila o skrajševanju rokov in uveljavitev instituta molka organa ne morejo (ne smejo) nanašati na okoljevarstvena soglasja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Pravno varstvo prodajalca (ponudnika) pri prodaji kmetijskega zemljišča

Franci Krivec, 14.6.2012

Kmetijska zemljišča, Lastnina in druge stvarne pravice

Franci Krivec, Pravna praksa, 23/2012V sodni praksi se je dokončno uveljavilo stališče, da je tudi pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda (v nadaljevanju: kmetijsko zemljišče) po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) prodajna pogodba sklenjena takrat, ko prodajalec (ponudnik), ki je podal javno ponudbo za prodajo, prejme izjavo potencialnega kupca (sprejemnika), da sprejema ponudbo. Ker je prodajna pogodba s sprejemom ponudbe že sklenjena, lahko sprejemnik ponudbe pri upravni enoti vloži vlogo za odobritev pravnega posla tudi, če ne razpolaga s pogodbo v obliki enovite listine, saj za popolnost vloge zadošča sklicevanje na pogodbo, ki jo tvorita skupaj listina o ponudbi in listina o sprejemu ponudbe, s katerima upravna enota že razpolaga. Odobritev pravnega posla je odložni pogoj za veljavnost sklenjenega pravnega posla. Vprašanje, na katerega pa sodna praksa še ni odgovorila (oziroma tega vsaj ni mogoče najti v bazi sodne prakse, dostopni na svetovnem spletu), pa je, ali lahko vlogo za odobritev pravnega posla vloži tudi prodajalec, če bi si kupec (sprejemnik ponudbe) premislil in take vloge ne bi hotel vložiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄5

Še o zemljiški knjigi

Mateja Kosirnik, 9.2.2012

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Mateja Kosirnik, Pravna praksa, 5/2012Projekt elektronske zemljiške knjige je bil predstavljen kot instrument, ki ga država na področju zemljiške knjige nujno potrebuje in ki bo bistveno poenostavil delovanje zemljiške knjige, ta pa naj bi postala ljudem dostopnejša. A zgodilo se je ravno nasprotno. Preprosto rečeno, sistem ne deluje, kot bi moral. O tem sta sicer v preteklem letu pisala že mag. Janez Tekavc in Katarina Bradaška, vendar je v praksi prišlo do primerov, ki verjetno ob uvedbi informatizirane zemljiške knjige niso bili predvideni. Pred 1. majem 2011 je bil jasen in pregleden ter povprečnemu človeku tudi razumljiv, danes pa ga lahko v delu, ki se nanaša na plombiranje, ocenim kot veliko napako, ki se nikakor in nikoli ne bi smela zgoditi. Dovolite, da to argumentirano pojasnim. Zgodilo se je namreč, da dejanski lastnik nepremičnine predloga za vpis lastninske pravice ni mogel podati (!) in s tem postati tudi zemljiškoknjižni lastnik. Prijazne referentke na zemljiški knjigi, ki za to niso krive, predloga niso sprejele zato, ker je bila na predmetni nepremičnini plomba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

(Ne)spremenljivost vrstnega reda hipotek

Dominik Kuzma, 1.12.2011

Kmetijska zemljišča

Dominik Kuzma, Pravna praksa, 46/2011V zadnjem času se zdi, da ne bo konca polemikam zaradi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C), v katerih se krešejo mnenja zagovornikov modernizacije zemljiške knjige in tistih, ki opozarjajo, da je morda sprememba prinesla več slabega kot dobrega. Med vsemi razpravljanji v zvezi s spremembo Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) nisem zaznal podrobnejše obravnave črtanja 191. in 192. člena ZZK-1, ki sta določala možnost spremembe vrstnega reda hipotek in zemljiških dolgov. S črtanjem teh členov je bila na prvi pogled odvzeta v praksi pomembna možnost upnikov za dogovarjanje o vrstnem redu poplačila in s tem še zmanjšana že tako okrnjena "prometnost" hipoteke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄18

Trenutek sklenitve pogodbe v prometu s kmetijskimi zemljišči

Nina Scortegagna-Kavčnik, 12.5.2011

Obligacije, Kmetijska zemljišča

Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 18/2011Postopek prodaje kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) v 20. do 23. členu. Osredotočila se bom na vprašanje trenutka sklenitve prodajne pogodbe med lastnikom (ponudnikom) in predkupnim upravičencem (sprejemnikom ponudbe), glede katerega obstaja neenotna sodna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(1) 47(1) 46(2) 45-46(1)
44(1) 43(1) 41(1) 40-41(1)
39(1) 38(1) 37-38(1) 36(1)
36-37(1) 34(1) 33(2) 31-32(2)
30(1) 29(2) 29-30(1) 28(1)
28-29(1) 27(5) 26(3) 25(4)
25-26(1) 24(4) 24-25(1) 23(2)
22(3) 21(3) 21-22(1) 19(3)
19-20(1) 18(3) 18-19(1) 17-18(1)
16(2) 16-17(1) 15(1) 14(1)
14-15(3) 13(1) 12(3) 11(1)
9(5) 8(3) 7(4) 7-8(1)
Več...

Leto objave

2018(5) 2017(3) 2016(3) 2015(2)
2014(3) 2013(3) 2012(4) 2011(6)
2010(3) 2009(5) 2008(4) 2007(5)
2006(3) 2005(21) 2004(4) 2003(5)
2002(3) 2001(5) 2000(3) 1999(3)
1998(5) 1997(3) 1996(1) 1995(2)
1994(1)

Področja

< Vsi 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 8.1. UREJANJE PROSTORA 8.2. VARSTVO OKOLJA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov