O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 76)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Talis hominibus fuit oratio qualis vita

Janez Kranjc, 14.11.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2019Senekova misel je vzeta iz njegovega pisma Luciliju (Ep. 114, 1). Slovensko bi se glasila Govorica ljudi je (bila) taka kot življenje. Seneka jo povzema po Ciceronu (Tusc. V, 47), ki jo navaja kot Sokratovo. Ta naj bi dejal: kakršnega mišljenja je nekdo, tak je (kot) človek; kakršen je človek, takšna je njegova govorica; govorici pa so podobna dejanja, (in) dejanjem življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Nedotakljivost oblasti - vprašanje par excellence

Alojz Kovšca, 14.11.2019

Državni zbor in državni svet

Alojz Kovšca, Pravna praksa, 44/2019Državni svet Republike Slovenije je tisti "nebodigatreba" organ državne oblasti, ob katerega se rade spotikajo in zapletajo druge veje oblasti, inštitucije ter posamezne politične struje, ko jim nekaj ni "po godu" oz. ko komu s svojimi odločitvami Državni svet stopi na rep. In da, tudi to se dogaja, celo vse pogosteje. A da lahko državni svetniki spimo bolj mirno, odločamo bolj preudarno in z vso težo odgovornosti tudi bolj tehtno argumentirano, se lahko zahvalimo najvišjemu pravnemu aktu, to je Ustavi Republike Slovenije. Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti. Državni svet lahko skladno z ustavno določenimi pristojnostmi predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov, daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem ponovno odloča, in zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. In prav zadnja izmed navedenih temeljnih pristojnosti je v zadnjem času na slovenskem družbenem prizorišču dvignila ogromno prahu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Kdaj odjava iz zavarovanja po "petih plavih"

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019Delodajalec namerava delavcu, ki je bil več kot pet dni neupravičeno odsoten z dela, vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zadnji dan, ko je delavec delal, je bil ponedeljek, 28. oktober. Od torka, 29. oktobra, se delavec ni več pojavil na delovnem mestu. • Kdaj je dan odjave iz obveznega zavarovanja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Elektronski bolniški list

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019• Ali nam lahko pojasnite, kaj bo delodajalcem prinesla uvedba elektronskega bolniškega lista (eBOL)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Delovno mesto po obravnavi na invalidski komisiji

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019Delavec je po obravnavi na invalidski komisiji dobil določene omejitve pri delu. Delodajalec mu ne more ponuditi dela, pri katerem bi lahko bile omejitve upoštevane v celoti (občasno sedeče, občasno stoječe delo). Delavec zatrjuje, da lahko opravlja stoječe delo z možnostjo, da se kdaj med delom usede. Poskusil je delati in delo opravlja zadovoljivo zase in za delodajalca. • Kako naj kot delodajalec vem, ali je ponujeno delo ustrezno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B

Koren Sandra, Matan Lara, 14.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Sandra Koren, Lara Matan, Pravna praksa, 44/2019Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Severni tok 2 in mednarodna investicijska arbitraža

Juhant Maruša, Kalin Tjaša, Kukovica Elena, Mediževec Anže, 14.11.2019

Industrija in energetika

Maruša Juhant, Tjaša Kalin, Elena Kukovica, Anže Mediževec, Pravna praksa, 44/2019Gazpromov projekt Severni tok 2 že od svojega idejnega začetka buri duhove evropske politike in širše javnosti, pravnim strokovnjakom pa postavlja vrsto dilem na področju reševanja investicijskih sporov v energetskem sektorju v povezavi s Pogodbo o energetski listini (Energy Charter Treaty, ECT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Epistula non erubescit

Janez Kranjc, 15.11.2018

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2018Rek bi se v slovenskem prevodu glasil "Pismo ne zardi". Bolj znan je v obliki Charta non erubescit ("Papir ne zardi"). Vzet je iz precej nenavadnega Ciceronovega pisma rimskemu govorniku in zgodovinarju Luciju Lukceju (Ad Fam. 5, 12, 1), ki je Cicerona leta 63 pr. Kr. z govorom proti Katilinu podprl v boju proti Katilinovi zaroti. Leta 60 pr. Kr. je Lukcej skupaj s Cezarjem kandidiral za konzula, vendar je volitve izgubil. Neuspeh na volitvah mu je vzel veselje do politike. Umaknil se je iz javnega življenja in pisal zgodovino zavezniške (91-88 pr. Kr.) in nato še državljanskih vojn. Ko je bil že pri koncu, se je leta 55 pr. Kr. nanj obrnil Cicero s prošnjo, naj posebej opiše njegove dosežke in delo za skupnost. Upal je, da bo tak panegirik pripomogel k njegovi rehabilitaciji po vrnitvi iz izgnanstva, kamor je moral leta 58 pr. Kr., in mu olajšal vrnitev v politiko. Lukcej kljub temu, da je na prošnjo pristal, obljube ni izpolnil, zato je moral Cicero sam opisovati in hvaliti svoja dejanja. Zanimivo je, da Cicero v svojem pismu dokaj neposredno namiguje, naj Lukcej pri pisanju daje prednost njegovi hvali pred zgodovinsko resnico. Ta prošnja je bila verjetno tisto, kar mu je bilo nerodno povedati v pogovoru, si je pa upal zapisati, ker, kot je dejal, pismu ne more biti nerodno in ne zardi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Višina povračila stroška prehrane pri polovičnem delovnem času

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.11.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2018Zaposlene imamo delavce, ki delajo s polovičnim delovnim časom. • Kakšna višina nadomestila prehrane med delom jim pripada?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vodnik skozi razvezo zakonske zveze

mag. Irena Hacin Kölner, 15.11.2018

Kultura in umetnost

mag. Irena Hacin-Kölner, Pravna praksa, 44/2018Razveza zakonske zveze in razpad življenjske skupnosti na Holmes-Rahejevi lestvici stresnih dogodkov zasedata drugo in tretje mesto. Z večjim stresom je posameznik soočen le še ob smrti zakonca oziroma partnerja. Hrvaški avtorici Karmen Kmetović Prkačin, socialna delavka in psihoterapevtka, in Ivana Mijić Vulinović, pravnica z izkušnjami z razvezami na sodišču in v zasebni praksi, sta v priročniku Vodnik skozi razvezo zakonske zveze (Vodnik) predstavili psihološko dinamiko razveze (v nadaljevanju navedeni izraz uporabljam tako za razvezo zakonske zveze kot tudi razpad zunajzakonske skupnosti, razen kadar je to posebej navedeno) in nakazali osnovne pravne dileme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Vročitev odpovedi delavcu dan pred dopolnitvijo 58. leta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.11.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2018Delavcu bi radi vročili redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Imamo težavo, ker delavec na dan vročitve še ne bo dopolnil starosti 58 let, jo bo pa naslednji dan. Poleg tega bo imel naslednji dan tudi manj kot pet let manjkajoče pokojninske dobe za starostno upokojitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Le še dopuščena revizija v delovnih in socialnih sporih - ali bi nas moralo skrbeti?

mag. Biserka Kogej Dmitrovič, 16.11.2017

Sodišča, Civilni sodni postopki

mag. Biserka Kogej-Dmitrovič, Pravna praksa, 44/2017Zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je korenito posegla tudi v postopke pred delovnimi in socialnimi sodišči, tako v individualnih in kolektivnih delovnih sporih kot tudi v socialnih sporih. Znano je, da je postopek v teh sporih urejen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ki pa napotuje na uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ZDSS-1 nima posebnih določb, in sicer neposredno v individualnih delovnih in socialnih sporih ter smiselno v kolektivnih delovnih sporih. Od uveljavitve novele ZPP-E, s katero je črtana posebna ureditev revizije v delovnih in socialnih sporih, tako v slednjih velja ureditev revizijskega postopka po ZPP, torej le še dopuščena revizija, in ne več dovoljena, kot je bilo to določeno doslej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Zadržanje učinkovanja odpovedi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.11.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2017Zanima nas, ali pri zadržanju učinkovanja odpovedi teče odpovedni rok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Izvrševanje 11. člena ZUPPJS16 v praksi

Dubrovnik Tadej, Kobal Aleš, 16.11.2017

Plače v negospodarstvu, Uprava

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Aleš Kobal, Pravna praksa, 44/2017Praviloma izvrševanje predmetne zakonske določbe v praksi ne predstavlja večjih težav; do morebitnih zapletov pa lahko pride v zvezi z obličnostjo dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma v primeru pasivnosti na strani delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Breme reform sistemov socialne varnosti in varstvo premoženja po EKČP: kdaj je preveč premalo?

Tina Korošec, 16.11.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Tina Korošec, Pravna praksa, 44/2017Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadnjih letih večkrat presojalo upravičenost ukrepov, sprejetih v okviru ekonomskih in socialnih politik, s stališča varstva pravic po 1. členu Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Soočilo se je z zahtevno nalogo iskanja ravnovesja med realnostjo gospodarske krize in posledic, ki jih je imela za vzdržnost javnih financ, na eni strani ter potrebo po varovanju pravic posameznika na drugi. Pri tem je s posebno občutljivostjo presojalo položaj najranljivejših posameznikov, ki potrebujejo dodatno pozornost in varstvo države. 31. oktobra 2017 je ESČP v zadevi Krajnc proti Sloveniji ugotovilo, da je Slovenija s tem, ko je pritožniku - brezposelnemu invalidu - ukinila nadomestilo za čas čakanja in ga nadomestila z več kot polovico nižjim zneskom nadomestila za invalidnost, tega pretirano in nesorazmerno obremenila in kršila njegovo pravico do mirnega uživanja premoženja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Volitve in pavperizirano novinarstvo

mag. Sandi Kodrič, 17.11.2016

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 44/2016Urednik liberalne ameriške revije New Yorker je v prvem odzivu po volilni zmagi republikanca Trumpa dogodek označil za pristno tragedijo za ameriški narod in Američanom napovedal žalostno usodo pod novo vladavino. Njegov čustveni izliv je simptomatičen za tokratno predsedniško kampanjo, v kateri je večina osrednjih medijev odkrito navijala za demokratsko kandidatko Clintonovo in poudarjala negativne lastnosti njenega protikandidata. To se ni dogajalo samo v ZDA, ampak tudi drugod po svetu. Slovenski mediji so pri tem še najbolj predvidljivi: vedno navijajo za demokrate, nikoli za republikance. Reagana so nekoč celo proglasili za utelešenje čistega zla, iz Busha pa so se odkrito norčevali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Aliud esse Latine, aliud grammatice loqui

dr. Janez Kranjc, 17.11.2016

Ostalo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2016Rek je vzet iz Kvintilijanove Šole govorništva (I, 6, 27). Slovensko bi se glasil Eno je govoriti latinsko, drugo govoriti v skladu s slovničnimi pravili. Kvintilijan ga omenja, ko obravnava temelje govora. Ob tem pravi: Najzanesljivejša učiteljica govorjenja je raba in jezik je treba uporabljati kot denar, ki (je varen, če) ima uradni pečat. Vedno pa je potrebna kritična presoja ... Vse dvomljive primere je treba presojati z uporabo nespornih pravil, tako da se dvomljivo primerja z nedvomnim in tako negotovo utemeljuje z nespornim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

"Privatizirano" zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih - od učinkovitosti k ustavnosti

dr. Polonca Kovač, 17.11.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 44/2016Upravni postopki so eden ključnih procesov v javnem sektorju. V sklopu reform, ki se nanašajo na ta sektor zaradi gospodarske krize in drugih družbenih sprememb, je zato tudi racionalizacija upravnih postopkov. Te reforme so sicer nepopolne, ad hoc in bolj organizacijske kot pravne, saj se izvajajo le na določenih upravnih področjih in v zvezi s trenutnimi aktualnimi težavami pri izvajanju posameznih postopkov. Že tak pristop ni optimalen, saj je upravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, nujno pravno opredeljeno. Praviloma v tem razmerju oblast zaradi varstva javnega interesa posega v položaj ali omejuje pravice in pravne koristi zasebnikov, zato lahko pri pravnem urejanju teh posegov, da niso arbitrarni, temveč vnaprej opredeljivi in objektivizirani, govorimo o civilizacijski pridobitvi. Da bi bilo ravnanje upravnih organov v skladu z mednarodnopravnimi in ustavnimi garancijami, bi kazalo za t. i. privatizacijo upravnih postopkov pri njihovem izvajanju določiti splošna vodila. Nasploh bi bilo treba celovito prenoviti slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po vzoru priprave upravne zakonodaje EU vnesti možnosti in mejne pogoje za različne oblike privatizacije v postopkih v ta zakon, kar bi omogočilo sistemske in pravno predvidljive rešitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Davčni vidik brexita

mag. Dominik Kuzma, 17.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 44/2016Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Velika Britanija) je na zgodovinskem referendumu o članstvu v Evropski uniji (EU) 23. junija letos izglasovalo izstop iz EU. Ob burni reakciji političnih predstavnikov, gospodarstvenikov, valut in borz po vsem svetu na referendumske rezultate je treba spomniti, da Velika Britanija je in bo ostala članica EU še najmanj dve leti po sprožitvi postopkov po 50. členu Pogodbe o EU. Izstopni proces pa je varljivo dolg, saj je v tem času in neposredno po izstopu možno pričakovati bistvene spremembe v zakonski ureditvi Velike Britanije, zaradi česar bodo potrebne tudi občutne spremembe in prilagoditve gospodarskih subjektov ter državljanov EU, ki živijo, delajo ali poslujejo v Veliki Britaniji. Med pomembnejšimi zakonodajnimi vidiki se omenjajo predvsem delovno pravo, pravo socialne varnosti, migracijsko in nenazadnje davčno pravo, na katerega se osredotočam v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Ščit zasebnosti - kako se razlikuje od Varnega pristana?

Sandra Kajtazović, 17.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sandra Kajtazović, Pravna praksa, 44/2016Pretok osebnih podatkov iz EU v ZDA je pomemben in nujen del čezatlantskega trgovanja. Enostaven prenos osebnih podatkov za komercialne namene iz EU k certificiranim organizacijam v ZDA je bil na podlagi dogovora Varni pristan iz leta 2000 mogoč vse do oktobra lani, ko je Sodišče Evropske unije v zadevi Maximillian Schrems ta 15 let star dogovor razveljavilo. Po odločitvi Sodišča so se pogajanja med EU in ZDA, ki so bila v teku vse od razkritij Edwarda Snowdna leta 2013 v zvezi z dejavnostmi ameriških obveščevalnih služb in ki so bila usmerjena v spremembo (takrat še veljavnega) dogovora Varni pristan, še okrepila. Rezultat pogajanj je bil politični dogovor z dne 2. februarja 2016 o novem okviru za čezatlantsko izmenjavo osebnih podatkov za komercialne namene, t. i. Ščit zasebnosti. Evropska komisija je nato 12. julija 2016 sprejela sklep o ustreznosti varstva osebnih podatkov pri iznosu v ZDA na podlagi dogovora Ščit zasebnosti, kar pomeni, da so ZDA sedaj s strani Komisije ponovno vključene na seznam tistih držav, za katere je ugotovljeno, da delno zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Tako kot Varni pristan, tudi Ščit zasebnosti temelji na samocertifikaciji ameriških družb. Ta je pri Ministrstvu za trgovino ZDA mogoča od 1. avgusta 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Neustavnost 243. člena Kazenskega zakonika (zloraba notranje informacije)?

dr. Blaž Kovačič Mlinar, 12.11.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Blaž Kovačič-Mlinar, Pravna praksa, 44/2015Višje sodišče v Ljubljani je pred nedavnim izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se na podlagi 156. člena Ustave RS postopek odločanja o pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča prekine do odločitve v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 243. člena Kazenskega zakonika (KZ) in tretjega odstavka v zvezi s 1. točko prvega odstavka 566. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). V zvezi s tem je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) sodišče z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti začelo postopek za oceno ustavnosti navedene določbe KZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Armenski genocid - zgodovinsko dejstvo ali mednarodna laž?

Marjan Kos, 12.11.2015

Varstvo človekovih pravic

Marjan Kos, Pravna praksa, 44/2015"Navedbe o armenskem genocidu so mednarodna laž. Ali lahko mednarodna laž obstaja? Da, nekoč je bil mojster takih laži Hitler; danes so to imperialisti iz ZDA in EU!" Tako je Do?u Perinçek, doktor prava, profesor ter ustanovitelj in vodja turške Delavske stranke na demonstracijah v Lozani leta 2005 nagovoril prisotne - nagovor, ki mu je v Švici prislužil kazensko obsodbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Pohod "libertarnega paternalizma"

mag. Sandi Kodrič, 12.11.2015

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 44/2015Logika nam narekuje, da je imeti več izbire v življenju dobra stvar. Če lahko izbiramo med, denimo, petimi možnostmi, je to za nas boljše, kot če sta na voljo le dve, saj imamo večjo verjetnost, da bomo med petimi našli tako, ki bo optimalno zadostila našim potrebam. Tako vsaj pravi zdrava pamet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Pravne posledice meničnega poroštva

mag. Polona Kukovec, 13.11.2014

Obligacije

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 44/2014Čeprav se zdi, da je menica že preživel institut, se v pravnem prometu še vedno uporablja; ne toliko kot plačilno sredstvo, pogosteje kot instrument zavarovanja obveznosti. Menica se najpogosteje izda zaradi poplačila obveznosti iz temeljnega posla (kavzalno razmerje), vendar to ne pomeni, da z izdajo menice obveznost iz temeljnega posla preneha. Ker je menična obveznost samostojna obveznost, so ugovori meničnega zavezanca v zvezi s temeljnim poslom zoper remitenta (meničnega upnika) močno omejeni. Kadar pa menica ostane v rokah prvotnega imetnika, menični dolžnik lahko zoper prvega meničnega upnika uveljavlja vse ugovore, tudi ugovore iz temeljnega razmerja. Šolski primer pretrganja s kavzalnim razmerjem (temeljnim poslom) je indosament (prenos menice na novega imetnika). V prispevku me bo zanimalo, ali do takega pretrganja pride tudi, če se menica avalira. Navedla bom argumente, zakaj menim, da menični porok nima na voljo ugovorov iz temeljnega posla, čeprav ima te ugovore na voljo zoper prvega meničnega upnika na primer trasant, za katerega se je porok zavezal.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 44

Leto objave

2019(8) 2018(4) 2017(4) 2016(5)
2015(3) 2014(2) 2013(2) 2012(2)
2011(6) 2010(6) 2009(7) 2008(10)
2007(8) 2006(5) 2002(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov