O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 98)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Medicina, pravo in družba

Špela Kogovšek Sajovic, 10.5.2018

Obligacije

Špela Kogovšek-Sajovic, Pravna praksa, 18/2018Sedaj že tradicionalni, 27. posvet, ki ga je 23. in 24. marca organizirala PF Univerze v Mariboru v sodelovanju s Pravniškim društvom Maribor in Zdravniškim društvom Maribor, je letos dobil novo, svežo podobo. Na oplemenitenje kaže že samo poimenovanje posveta, saj se je medicini in pravu pridružila še družba. Pri tem ne gre zgolj za lepotni popravek, temveč to pomeni dodatni zorni kot pri preučevanju zastavljenih vprašanj s še širšim naborom predavateljev. Izredno pohvalna je tudi okrepljena programska vsebina v obliki vzporedne mednarodne sekcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Novi Zakon o trgu finančnih instrumentov

mag. Žiga Kosi, 10.5.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Žiga Kosi, Pravna praksa, 18/2018Vlada RS je februarja letos Državnemu zboru RS v obravnavo predložila predlog novega Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki žal ni bil sprejet v tem sklicu Državnega zbora. Zakon v nekaj več kot 560 členih ureja trgovanje na kapitalskih trgih in je logično nadaljevanje svojega predhodnika, sedaj veljavnega Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). ZTFI je bil zaradi sprejetja številnih evropskih pravnih aktov vsebinsko tako degradiran, da ni bilo več smiselno nadalje krpati obstoječega zakona, prenos Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) v slovenski pravni red pa zahteva tako velike popravke zakona, da je bila priprava popolnoma novega zakona praktično edina izbira.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do odvetnika v kazenskem postopku - stanje in izzivi

Vučko Katarina, Kogovšek Šalamon Neža, 10.5.2018

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 18/2018Pravica osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči je temeljna človekova pravica, zavarovana s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. V ustavnih demokracijah je trdno zasidrana, izvajanje pravice v praksi pa pokaže, da v sistemu še vedno obstajajo področja, ki zahtevajo pozornost za boljše izvajanje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Delovna doba v javnem sektorju pri jubilejni nagradi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 10.5.2018

Delovna razmerja, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 18/2018Delavec je bil določeno delovno obdobje (več kot 4 leta) zaposlen v zasebnem zavodu s koncesijo ministrstva za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva, preostalo obdobje skupno 10 let delovne dobe pa v javnem zavodu na področju socialnega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do izrednega dopusta zaradi selitve

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 10.5.2018

Delovna razmerja, KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 18/2018Delavka želi koristiti izredni dopust zaradi selitve. Naslov stalnega prebivališča je spremenila že pred pol leta, dejansko pa se je preselila pred nekaj dnevi. Ob prvotno odobrenem izrednem dopustu je zbolela, zato se je selila en vikend kasneje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Otium sine litteris mors est, et hominis vivi sepultura

Janez Kranjc, 11.5.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 18/2017Misel je vzeta iz Senekovega 82. pisma Luciliju (Ep. 82, 3). Slovensko bi se glasila: Prosti čas brez umske dejavnosti je smrt in pokop pri živem telesu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Rok za izplačilo regresa, če se delavec zaposli po 1. juliju

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.5.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 18/2017Avgusta načrtujemo zaposlitev novega delavca. Zanima nas, kdaj smo mu dolžni izplačati regres za letni dopust za leto 2017 glede na to, da je rok za plačilo regresa za druge delavce 1. julij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Kateri interni akti so (ne)obvezni

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.5.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 18/2017Smo delodajalec v zasebnem sektorju in nas zanima, kateri interni akti so obvezni in kateri ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Žalitev prava in zdravega razuma

mag. Matevž Krivic, 5.5.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 18/2016Sodba Vrhovnega sodišča, s katero je bil dr. Boštjan M. Turk oproščen obtožbe, da je v članku Referenti in renegati v reviji Reporter 13. junija 2011 storil kaznivo dejanje razžalitve dr. Jožeta Pirjevca, je zame šolski primer, kakšna sodba, še zlasti pa sodba vrhovnega sodišča, ne bi smela biti. Šolski primer z zdravim razumom skreganega "obračanja besed", ki iz črnega skušajo narediti belo in zaradi katerih so pravniki pri večini ljudi tako na slabem glasu. In zaradi njih potem žal še pravo, kadar njegovi služabniki pri tem obračanju besed spretno ustvarijo vtis, da gre za veliko učenost in za laikom težko doumljive pravne finese, zaradi česar, ker se to prepogosto ponavlja, potem vse več ljudi pri nas za take, zdravemu razumu nedoumljive nesmisle krivi pravo, in ne slabih pravnikov ali njihovih slabih sodb, v katerih ga niso znali korektno uporabiti. Tako to vidim. Če kdo misli drugače in zna to prepričljivo utemeljiti, naj to naredi. Bom pazljivo prebral in razmislil, najbrž tudi odgovoril. Pritrdilno ali odklonilno. Toda to vprašanje je preveč pomembno, da bi razmišljajoči pravniki smeli molče mimo njega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Pretvarjanje individualnih sredstev v kolektivna

mag. Sandi Kodrič, 5.5.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 18/2016"Pretvarjanje individualnih sredstev v kolektivna" je zanimiv evfemizem, ki ga je pred kratkim uvedel profesor Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete in v resnici pomeni obdavčitev. Tajnikar je v članku naštel in "popravil" enajst ekonomskih zmot, ki jim je po njegovih besedah podlegla vsa Evropa. Med drugim je stopil v bran javnemu sektorju: ta po njegovem mnenju ne obremenjuje gospodarstva, ampak kapitaliste, ker jim dviguje ceno dela. Ti pa so zanj nebodijihtreba, saj bralcem zastavi pomenljivo retorično vprašanje: "Koliko več bi lahko delavci odnesli domov v plačnih kuvertah, če kapitalistov ne bi bilo?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Zakonita in smotrna poraba javnih sredstev

Koritnik Boštjan, Pirnat Rajko, 5.5.2016

PRORAČUN

Boštjan Koritnik, dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 18/2016"Postopek dodeljevanja javnih sredstev na podlagi predpisov o izvrševanju proračuna v razpisnih postopkih za dodelitev javnih sredstev ni ustrezno urejen." S tem je dr. Mitja Blaganje potrdil tezo svoje doktorske disertacije Procesnopravna analiza dodeljevanja javnih sredstev, ki jo je - takrat še kot magister pravnih znanosti - sredi januarja uspešno zagovarjal na PF Univerze v Ljubljani. Soavtor tega prikaza sem bil dr. Rajko Pirnat, somentorica pa je bila profesorica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani dr. Polonce Kovač. Doktorska disertacija obsega 225 strani in 338 sprotnih opomb, razdeljena pa je na devet zaključenih poglavij. V njej je neposredno uporabljenih več kot sto relevantnih enot literature in virov, od tega približno dve tretjini enot relevantne literature, preostalo pa so pravni viri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Regres za letni dopust

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.5.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 18/2016Bliža se čas, ko morajo delodajalci delavcem izplačati regres za letni dopust, zato ne bo odveč nekaj pojasnil na pogosta vprašanja delodajalcev, ki pa jih v zakonu, ki ureja delovna razmerja, ne najdemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Moralnost prava

mag. Igor Karlovšek, 5.5.2016

Kultura in umetnost

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 18/2016Morda si pri predstavitvah novih del, za katera imam srečo, da mi jih založba pošlje v branje, dovolim dlje in globlje, ker sem pisatelj po duši in pravnik po srcu. V novo delo se zavrtam z vsem tistim notranjim ognjem, ki me nosi naprej, kadar sem sam avtor. Knjiga Lona L. Fullerja Moralnost prava (IUS SOFTWARE - GV Založba, Ljubljana 2015, 294 strani) me je nehote vrnila v najlepši življenjski čas, v mladost, v leto oseminsedemdeset, ko sem kot študent prvega letnika prava ugotovil, da obstaja tudi predmet z naslovom pravoznanstvo. Utrnili so se mi koščki spomina na prof. Kušeja, njegov mehki, a prodorni glas, na osem do deset deklet, nagnetenih v prvi klopi prvega letnika, med katerimi je bila tudi moja žena, ki sem jo spoznal šele pozneje, na matineje v Komuni, kamor sem se umaknil med pravoznanstvom, srečo, ko sem iz Kušejeve škatlice vprašanj potegnil terno, in visoko oceno v indeksu, ki ni pomenila nič.Takrat si nisem mogel niti predstavljati, da obstaja nekje knjiga Moralnost prava, katere avtor je profesor prava na Harvardu, kaj šele, da mi bo nekoč prišla pod prste in jo bom prebral z velikim užitkom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Neizbrisane meje skupnega trga EU pri spletni prodaji

Kuzma Dominik, Lampe Andrej, 7.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

mag. Dominik Kuzma, Andrej Lampe, Pravna praksa, 18/2015Do kod sega avtonomija zasebnega subjekta pri poslovanju prek spletne trgovine na skupnem trgu EU? Državljani EU smo se deloma že navadili in tudi razvadili zaradi ugodnosti prostega prehoda meja in brezcarinske unije. Kljub temu pa je med državami članicami EU še veliko razhajanj, nemalo jih izhaja tudi iz naših predsodkov in stereotipov o drugih državah članicah, ki vsak dan usmerjajo naše obnašanje, odločanje in vsebino medsebojnih odnosov. Moramo pa se vprašati, ali je naša avtonomna volja omejena z lastnostmi in načeli enotnega trga EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Finančni fair play - kako dolgo še?

Matija Kočevar, 7.5.2015

Varstvo konkurence, cene

Matija Kočevar, Pravna praksa, 18/2015Evropska nogometna zveza (UEFA) je na rekordne izgube in težave klubov z likvidnostjo leta 2010 odgovorila s pravilnikom o finančnem fair playu (angl. Financial Fair Play). Njihova temeljna zahteva je, da klubi, ki hočejo sodelovati na evropskih tekmovanjih, od sezone 2013/14 ne smejo porabiti več, kot ustvarijo (zahteva break-even). Za kršitve jim grozijo različne kazni: od opomina, denarne kazni, odvzema točk do diskvalifikacije s tekmovanj. Čeprav je bilo sprejetje finančnega fair playa na splošno dobro sprejeto, pa je leta 2013 nogometni agent Striani sprožil postopek pred Evropsko komisijo in nacionalnim sodiščem v Bruslju, pred katerim izpodbija skladnost teh pravil s konkurenčnim pravom EU. Ker bo prej ali slej prišlo do postopka pred Sodiščem EU, bom z analizo sodne prakse pokazal, zakaj menim, da finančni fair play ni v skladu s 101. členom Pogodbe o delovanju evropske unije (PDEU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄18

Licet sapere sine pompa, sine invidia

Janez Kranjc, 7.5.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 18/2015Rek, ki bi se slovensko glasil "Mogoče je biti moder brez pompa, brez zavisti", je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (Ad Lucilium 103, 5). Avtor v njem razpravlja o nevarnosti, ki človeku preti od sočloveka, in o pomenu modrosti, ki nam lahko omogoči mirnejše življenje. Seneka ugotavlja, da bo imel tisti, ki se zateče k filozofiji, manj možnosti za težave v odnosih z ljudmi. Kljub pomenu modrosti se z njo ne gre bahati. Za mnoge, ki so se je lotili z nespoštljivostjo in ošabnostjo, je bila pogubna. Z modrostjo se moramo ukvarjati, da bi nam pomagala odpraviti naše napake, ne pa drugim očitati njihove. Modrost nas tudi ne sme spodbuditi, da bi zviška gledali na navade ljudi. Seneka sklene svoje pismo z ugotovitvijo, da modrost ne sme biti niti nastopaška niti zavistna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄18

Praeterita mutare non possumus

Janez Kranjc, 8.5.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 18/2014Pred seboj imamo misel iz Ciceronovega govora proti Pizonu (In Pis. 25). Slovensko bi se glasila "Preteklega ne moremo spremeniti". Misel ni nova. Srečamo jo že v besedah Likonida v Plavtovi Komediji o loncu (Aulularia 741: Factum est illud: fieri infectum non potest - To se je zgodilo; ni mogoče na
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄18

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 8.5.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 18/20148. maj 1828 - Jean Henri Dunant Rodil se je švicarski humanist in idejni tvorec Rdečega križa Jean Henri Dunant, ki je vse svoje življenje namenil uresničevanju humanitarnih zamisli. Leta 1901 je prejel Nobelovo nagrado za mir. 9. maj 1945 - Konec druge svetovne vojne Veljati je z
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Summum ius summa iniuria

Janez Kranjc, 9.5.2013

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 18/2013Rek, ki bi se slovensko glasil "Najvišje (tj. do skrajnosti pripeljano pravo) je največja krivica", omenja Cicero v svojem spisu o dolžnostih (De off. 1, 33). Že pred njim ga v komediji Kaznovalec samega sebe (Heaut. 796) v rahlo spremenjeni obliki kot splošno znanega omenja rimski komediograf Terencij, ki ga je prevzel od Menandra. Točen pomen reka iz konteksta komedije ni razviden.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 9.5.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 18/20139. maj 1945 - Konec druge svetovne vojne Veljati je začela brezpogojna kapitulacija nacistične Nemčije, ki je bila podpisana dva dni prej v francoskem mestu Reims. S tem se je v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. 1950 - Rojstvo Evropske unije Francoski zunanji minister Ro
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Problematika odločb Policije o vračanju tujcev

Kovač Polonca, Gradišnik Marjetka, 10.5.2012

Uprava

dr. polonca Kovač, Marjetka Gradišnik, Pravna praksa, 18/2012Prispevek nakazuje nekaj sistemskih vprašanj, povezanih z izbranim vidikom tujske problematike, tj. policijskim odločanjem o vračanju tujcev iz države. Policija kot upravni organ izdaja zadevne odločbe kot svojo novo pristojnost od konca oktobra 2011, v skladu z Zakonom o tujcih (ZTuj-2) po aktih EU in s podrejeno rabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V prispevku opozarjava na nekaj dilem glede zakonitosti pravnih podlag in ravnanja Policije, kar podkrepljuje kratka statistična analiza izdanih odločb od 28. oktobra do 31. decembra 2011. Namen prispevka je spodbuditi pristojne k razpravi, pravilnemu ravnanju v teh občutljivih razmerjih z velikimi posledicami za posameznika in morebitni spremembi zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Sprememba obveznega prevzemnega praga - oživitev kapitalskega trga?

Boštjan Kavšek, 10.5.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Boštjan Kavšek, Pravna praksa, 18/2012Vlada Republike Slovenije je 19. aprila 2012 na svoji 11. redni seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih in ga po predlaganem nujnem postopku poslala v Državni zbor. V okviru predloga zakona je predlagana tudi sprememba prevzemnega praga po Zakonu o prevzemih (ZPre-1) za oddajo obvezne prevzemne ponudbe v ciljni delniški družbi s 25-odstotnega na tretjinski delež glasovalnih pravic v tej družbi. V okviru tega prispevka bom po predstavitvi funkcije obveznega prevzemnega praga in pravnega okvira EU obravnaval vprašanje oživitve kapitalskega trga, ki je po predlogu zakona glavni namen zvišanja obveznega prevzemnega praga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 10.5.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 18/201211. maj 483 - Justinijan I. Rodil se je bizantinski cesar Justinijan I., ki je najbolj znan po ureditvi splošnoveljavnega rimskega prava. Zbiranje in urejanje zakonov, ki so se skozi stoletja ohranili v različnih in pogosto pravnikom nedostopnih delih, je zaupal enemu najboljših pravnikov c
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Zeleno javno naročanje

Ferk Boštjan, Kašnik Branko, Potočnik Maja, 10.5.2012

PRORAČUN

Boštjan Ferk, Branko Kašnik, mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 18/2012Zeleno javno naročanje je trend, tako v EU kot tudi v Sloveniji. Pri tem ne gre toliko za posledico spreminjanja normativnega okvirja in političnih smernic, ki poudarjajo trajnostni in okolju prijazen razvoj, ampak predvsem za vpliv splošnih trendov potrošništva na sistem javnega naročanja. Eko, bio, zeleno, reciklirano, energijsko varčno itd. so oznake izdelkov široke porabe, ki jih lahko uvrstimo v okvir tega, kar javni sektor pojmuje kot zeleno javno naročanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Problematičnost pridobitve lastninske pravice v denacionalizacijskem postopku

mag. Polona Kukovec, 10.5.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 18/2012K pisanju tega prispevka me je spodbudila nedavna odločitev Ustavnega sodišča v zadevi Up-457/09 z dne 28. septembra 2011. Ustavno sodišče je v pravnomočni odločitvi rednega sodišča o lastninski tožbi, s katero je postala pravnomočna odločitev upravnega organa o vrnitvi nepremičnine v naravi brezpredmetna, ugotovilo kršitev ustavne pravice denacionalizacijskega upravičenca do zasebne lastnine. Problematika se mi zdi zanimiva tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika. Redna sodišča se namreč še vedno srečujejo s primeri, ko tožnik stvarnopravni zahtevek usmeri zoper denacionalizacijskega upravičenca, ki je lastninsko pravico na nepremičnini dobil s pravnomočno odločbo upravnega organa v denacionalizacijskem postopku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 18

Leto objave

2018(5) 2017(3) 2016(5) 2015(3)
2014(2) 2013(2) 2012(5) 2011(4)
2010(4) 2009(14) 2008(9) 2007(7)
2006(7) 2003(3) 2002(3) 2001(1)
1999(2) 1998(2) 1995(7) 1994(3)
1993(4) 1992(2) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov