O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 93)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP

Primož Križnar, 4.6.2020

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 22/2020Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji odstavek 149.b člena ZKP z novelo ZKP-N postal 149.č člen ZKP, ki ga v praksi predvsem policija uporablja za razkrivanje identitet oseb, udeleženih v komunikaciji. Policistom to razširjeno pooblastilo omogoča hitrejše pridobivanje identifikacijskih podatkov v okviru (pred)kazenskega postopka brez predhodne sodne kontrole. Tak pristop k razkrivanju identitete je po mojem mnenju v neskladju z obstoječimi določbami varstva komunikacijske zasebnosti in s tem povezano domačo ter tujo judikaturo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Fiduciarni račun rezervnega sklada

Tadej Kovačič, 4.6.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Tadej Kovačič, Pravna praksa, 22/2020Upravnik naše večstanovanjske stavbe je pri hranilnici odprl fiduciarni račun rezervnega sklada v imenu in za račun nas, etažnih lastnikov. 1. Ali lahko kot posamezni etažni lastnik od hranilnice zahtevam (seveda proti plačilu stroškov) izpis prometa na tem računu za določeno obdobje? 2. Ali sme hranilnica pogojevati izročitev takega izpisa s pridobitvijo upravnikovega soglasja? 3. Ali lahko etažni lastniki sami izberemo banko/hranilnico za ta račun in od upravnika zahtevamo, da ga prenese k izbrani banki/hranilnici?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Rok za izplačilo regresa v letu 2020

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.6.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2020Delodajalca zanima, ali lahko regres za letni dopust v letu 2020 izplača kasneje kot 1. julija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Podaljšanje referenčnega obdobja za izrabo starega letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.6.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2020Delodajalca zanima, ali lahko delavcem podaljša referenčno obdobje za izrabo starega letnega dopusta iz leta 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Obsequium amicos, veritas odium parit

Janez Kranjc, 4.6.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2020Rek, ki ga navaja Kvintilijan v Šoli govorništva (8, 5, 4), je vzet iz Terencijeve komedije Dekle z Androsa (68). Slovensko bi se glasil Ustrežljivost ustvarja prijatelje, resnica sovraštvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Ne prvi ne zadnji koronavirus

Domen Kodrič, 4.6.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Domen Kodrič, Pravna praksa, 22/2020Tematika četrtega predavanja v seriji Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti, ki je potekalo 13. maja 2020, je bila aktualna bolezen covid-19. Prof. dr. Janez Tomažič, predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter zdravnik na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja (UKC Ljubljana), je pregledno predstavil najpomembnejše informacije o novi bolezni, opisal prakso zdravljenja, poudaril nujnost preventive in podal oceno trenutnega stanja in napovedi za prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Četrt stoletja od ponovne uvedbe notariata v Sloveniji

Sonja Kralj, 4.6.2020

Odvetništvo in notariat

Sonja Kralj, Pravna praksa, 22/2020Dne 1. junija 2020 obeležujemo 25-letnico ponovne uvedbe notariata v Republiki Sloveniji, ki je bil sicer ukinjen z Odlokom o odpravi javnih notarjev in javno-notarskih zbornic z dne 17. novembra 1944. 1. junija 1995 pa so prve notarke in notarji odprli vrata slovenskih notarskih pisarn in začeli z delom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Skupno varstvo in vzgoja

Andreja Kruhar Winter, 7.6.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja

Andreja Kruhar-Winter, Pravna praksa, 22/2018Trenutna ureditev skupnega varstva in vzgoje v slovenskem pravnem redu se razlikuje od večine evropskih ureditev, ki so že pred leti pristopile k spreminjanju zakonodaje. Spremembe so bile sprejete zaradi uveljavljanja otrokove pravice do varstva in vzgoje obeh staršev ter temeljne dolžnosti in odgovornosti staršev. Po Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (v nadaljevanju KOP) sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj (18. člen). Na prvem mestu je pri tem načelo največje koristi otroka, ki izhaja iz prvega odstavka 3. člena KOP, ki določa, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki (bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa) glavno vodilo otrokove koristi. V prispevku bom na kratko predstavila zgodovinski razvoj skupnega varstva in vzgoje v nekaterih tujih pravnih redih ter poskušala prikazati razlike v ureditvi skupnega varstva in vzgoje po sedanjem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v primerjavi z novostmi, ki se nam obetajo po Družinskem zakoniku (DZ), ki se bo začel uporabljati 15. aprila 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Dedna izjava o pozneje najdenem premoženju

Ana Krušič Čotar, 7.6.2018

Dedovanje

Ana Krušič-Čotar, Pravna praksa, 22/2018Postopanje sodišča po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, če se najde premoženje, za katero se ni vedelo, da je del zapuščine, ureja Zakon o dedovanju (ZD) v določbi 221. člena, ki opredeljuje pozneje najdeno premoženje. Na prvi pogled jasna določba odpira številna nerešena vprašanja, ki se neizbežno zastavljajo ob poglobljenem preučevanju relevantne sodne prakse. Eno od njih je vprašanje ponovnega pridobivanja oziroma upoštevanja dednih izjav iz predhodno izvedenega zapuščinskega postopka. S prispevkom želim predstaviti svoje stališče in stališča sodne prakse glede tega vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

A radice mala nascuntur pessima mala

Janez Kranjc, 7.6.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2018Pred seboj imamo latinski rek, katerega avtor in čas nastanka nista znana. Slovensko bi se glasil: Iz slabih korenin zrastejo najslabša jabolka. Podobno sporočilo ima tudi latinski pregovor, ki pravi, da so otroci taki kot starši (Quales parentes, tales (et) liberi).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Nadomestilo za brezposelnost kljub odpovedi na podlagi negativnega mnenja?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.6.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2018Delavcu je bila z dokončno odločbo ZPIZ ugotovljena invalidnost III. kategorije. Delodajalec mu je nato kljub pridobljenemu negativnemu mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti. V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da lahko delodajalec tudi ob negativnem mnenju komisije zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi, če za delavca invalida nima ustreznega delovnega mesta. Pridobitev mnenja komisije je le procesna predpostavka za zakonitost postopka odpovedi, delodajalec pa na vsebino mnenja komisije ni vezan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Dodatek za delovno dobo

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 8.6.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2017Pogodbo o zaposlitvi nameravamo skleniti z vodilnim delavcem. Ker bo njegova plača visoka, bi se radi z njim dogovorili, da mu dodatek za delovno dobo, ki ga določa kolektivna pogodba, ne pripada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Ali obstaja logistična pogodba?

mag. Matjaž Kovač, 8.6.2017

PROMET IN ZVEZE

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 22/2017Zaradi specifičnosti urejanja pravnih razmerij, ki nastanejo v logističnem okolju, bi bila logistična pogodba kompleksna pogodba gospodarskega prava, ki bi zajemala določila prevozne, prodajne, špediterske in hrambene pogodbe. Kot osnovo za ureditev pravnih razmerij v logističnem podjemu, bi lahko prevzeli določena določila mandatne in podjemne pogodbe. Pravna narava logistične pogodbe je lahko odvisna od opredelitev izvora samega pogodbenega razmerja. Kot subjekta logistične pogodbe se izpostavljata naročnik podjema in logistični podjemnik. Pojem logističnega podjemnika združuje kompleksen sklop storitev, namenjenih izvedbi logističnega podjema, in usklajuje delo med različnimi izvajalci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Določila o pravici do letnega dopusta v kolektivnih pogodbah veljajo kljub novim pravilom v ZDR-1

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 8.6.2017

KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2017V Pravni praksi št. 14 je bil pred dvema mesecema objavljen moj odgovor na vprašanje, koliko letnega dopusta in regresa pripada delavki, ki se bo upokojila s 1. avgustom 2017, če delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Odgovor je doživel neverjeten odziv, tako od delavcev kot tudi od delodajalcev (fakultete, vrtci, šole, centri za socialno delo ipd.), ki so name začeli naslavljati vprašanja s prošnjo po pridobitvi dodatnih pojasnil, hkrati pa so želeli še dodatno potrditev, da moj zapisani odgovor drži, saj so od uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delali drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Paternitetni spori z vidika legitimacije

mag. Barbara Mazovec Kšela, 2.6.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Barbara Mazovec-Kšela, Pravna praksa, 22/2016Ugotovljeno ali izpodbito očetovstvo ali materinstvo ima tako na strani otroka kot tudi na strani staršev večplastne posledice, očitne predvsem na področju družinskega in dednega prava. Predpisi, s katerimi je zadevno področje urejeno, sledijo varovanju koristi otroka. Ker niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) niti Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ne določata, kdo so v takih sporih pravdne stranke, zaradi česar prihaja v praksi pogosto do težav pri pravilni in popolni opredelitvi strank, je sodna praksa oblikovala pravila, katere stranke morajo biti zajete v takih tožbah, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da lahko ureditev takega razmerja vpliva na več subjektov, in sicer na otroka, na osebo, ki je formalno vpisana kot oče otroka, na otrokovo mater in na tistega, ki je dejanski oče otroka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Odpovedni rok delodajalca pri odpovedi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 2.6.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2016Delodajalec mora pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti spoštovati minimalni odpovedni rok, lahko pa delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi določita tudi daljši odpovedni rok. Če delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dolžine odpovednega roka nista določila, velja odpovedni rok iz 94. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če sta delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi določila krajši odpovedni rok, kot je minimalni, pa bo moral delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca upoštevati minimalni odpovedni rok iz 94. člena ZDR-1. Če je v kolektivni pogodbi določen odpovedni rok, ki je za delavca ugodnejši, mora delodajalec upoštevati ta rok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Večja učinkovitost pritožbenih upravnih postopkov

dr. Erik Kerševan, 2.6.2016

Uprava

dr. Erik Kerševan, Pravna praksa, 22/2016Na področju delovanja uprave bo verjetno v doglednem času treba pristopiti k izboljšavi procesnih predpisov, tako Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) kot tudi (ali predvsem) Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki je po spoznanjih in razvoju teorije in prakse že dozorel za nadaljnjo reformo. K temu nas (navsezadnje) vodijo tudi obsodbe Republike Slovenije za kršitev pravice do razumnega odločanja na upravnem področju, ki v presojo utemeljenosti časa, ki je bil potreben za sprejem odločitve, vključujejo skupni čas odločanja upravnih organov in sodišč. Pri tem seveda bolj verjamem v postopen - čeprav nujno pravočasen - razvoj (evolucijo) kot v popolni pretres in spremembo temeljev ureditve (revolucijo) na tem pravnem področju. Na tem mestu pa ne želim obravnavati vseh sistemskih vprašanj, temveč bi želel poudariti predvsem potrebo po tem, da se okrepi učinkovitost pravnih sredstev v postopku upravnega odločanja. Pri tem bi želel ponovno obuditi in spodbuditi razmislek o oblikovanju drugačnega odločanja upravnih organov na drugi stopnji v okviru upravnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Kako nastane delovno mesto

mag. Sandi Kodrič, 2.6.2016

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 22/2016Štajersko je pred kratkim neprijetno presenetila odločitev multinacionalke IBM, ki se je odločala, ali bi v Mariboru odprla evropski klicni center za tehnično podporo, v katerem naj bi delo dobilo do 200 ljudi. IBM bi potreboval tehnično izobražen kader računalniške smeri z dobrim poznavanjem tujih jezikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Caelum, non animum mutant, qui trans mare currunt

Janez Kranjc, 2.6.2016

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2016Misel je vzeta iz Horacijevega pisma (Epist. I, 11, 27) in bi se po naše glasila Tisti, ki preko morja hitijo v tuje kraje, spremenijo podnebje, ne pa mišljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Še vedno: nepriznavanje ugotovljenih napak

mag. Matevž Krivic, 4.6.2015

Sodišča

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 22/2015Skrajni čas je, da se razpravljanje o strokovnih dilemah okrog zadeve Patria preseli iz dnevnega tiska v strokovnega. Zato se na članek Branka Masleše, objavljen v Sobotni prilogi Dela, s katerim se v delu o nujnih odzivih na nedopustne napade na sodstvo povsem strinjam, nikakor pa ne v delu o strokovnih napakah pri sojenju v zadevi Patria, odzivam v Pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Predlog ZJN-3 v luči izbirnih določb o direktivah o javnem naročanju

Vida Kostanjevec, 4.6.2015

PRORAČUN

Vida Kostanjevec, Pravna praksa, 22/2015Pri prenosu dveh novih evropskih direktiv s področja javnega naročanja (Direktive 2014/24/EU in Direktive 2014/25/EU) se je predlagatelj Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) odločil za pristop kopiraj in prilepi. Glede na to, da sta novi direktivi v velikem delu neposredno zavezujoči in se po pravni naravi že močno približujeta uredbam, je mogoče tak pristop razumeti, čeprav ne tudi v celoti podpreti. Direktive o javnem naročanju namreč še vedno ostajajo direktive, njihov namen je nacionalnega zakonodajalca usmerjati k enotnemu cilju, in ne predpisovati mu sredstev za doseganje tega cilja. To pomeni, da ostaja v notranjem pravu na voljo še dovolj prostora za udejanjanje lastnih, domačemu pravnemu okolju ustreznih rešitev, ki jih slovenski zakonodajalec že pregovorno slabo izrabi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Prelom, do katerega ni prišlo

mag. Igor Karlovšek, 4.6.2015

Kultura in umetnost

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 22/2015Odpreti knjigo s tako pomenljivim naslovom - Prelom, do katerega ni prišlo - tako uglednega pisca in misleca je lahko tudi dejanje poguma (Cankarjeva založba, Ljubljana 2015, 239 strani). Bralec se namreč brez omrtvičenja spogleda z enaintridesetimi poglavji razmišljanj o najbolj žgočih vprašanjih obstoja, ki nikakor ni ne lahkotno, predvsem pa ne prizanesljivo branje. Dr. France Bučar od prve do zadnje strani zelo prefinjeno, vendar tudi razumljivo in jasno opozarja, da je naša družba resno bolna in da se pelje po poti razpada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Na poti do sodobnega, odgovornega notariata

Sonja Kralj, 4.6.2015

Odvetništvo in notariat

Sonja Kralj, Pravna praksa, 22/2015Od poosamosvojitvene prve ureditve notariata v Sloveniji, leta 1995, smo tako notarji kot tudi uporabniki naših storitev in seveda tudi slovenski pravosodni sistem pridobili izkušnje, ki nam omogočajo, da izostrimo vizijo sodobnega notariata. Notarji smo v teh 20 letih delovanja dokazali, da razbremenjujemo sodišča in tako neposredno povečujemo pravno varnost državljanov ter hkrati zmanjšujemo javno porabo. Zavedamo se, da v slovenskem pravosodnem sistemu še obstajajo področja, ki bi jih lahko notarji prevzeli in s tem dodatno zmanjšali pritisk na sodišča. Zato bi bili neodgovorni, če ne bi skušali prepričati tako uporabnikov naših storitev kot tudi države, da je tak prenos koristen za vse. Gre predvsem za prenos nespornih zapuščinskih zadev na notarje. Za to imamo strokovno utemeljene in pripravljene že vse zakonodajne podlage, potrebna je le še politična volja, da lahko te spremembe zaživijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Solidarnostna stavka, komu mar? (Nam že ne.)

Špela Kunej, 5.6.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 22/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 8. aprila 2014 izdalo pomembno sodbo s področja sindikalne svobode. Zaradi načina razlage Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v luči mednarodnega prava je sodba pritegnila precej mednarodne pozornosti, še najbolj presenetljiv pa je zagotovo zaključek, v katerem ESČP blanketno zavrne vse pomisleke, temelječe na mednarodnem pravu, in v katerem odloči v prid Združenemu kraljestvu (ZK) ob sklicevanju na njegovo (očitno neomejeno) diskrecijsko pravico pri urejanju gospodarskih in socialnih razmerij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Aktualne ustavnopravne smernice za bodočo davčno zakonodajo

mag. Dominik Kuzma, 5.6.2014

Poravnava davkov in prispevkov

mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 22/2014Letošnje leto se ni dobro začelo za sistem obdavčevanja dohodkov in premoženja. Vsi davčni zavezanci, ki so lastniki nepremičnin, so pobliže spremljali pripravo, sprejem in pozneje razveljavitev Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr). Ustavno sodišče je z odločitvijo v zadevi številka U-I-313/13 z dne 21. marca 2014 postavilo nekaj izhodišč ali temeljev, o katerih bodo morali temeljito premisliti strokovnjaki, ki bodo pripravljali nov zakon o davku na nepremičnine. Dodatno je letos Ustavno sodišče razveljavilo še 90. člen in 9. točko 95. člena ter šesti odstavek 98. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) z odločbo U-I-175/11 z dne 10. aprila 2014. Že lani je Ustavno sodišče z odločbo U-I-147/12 z dne 29. maja 2013 ugotovilo neustavnost petega odstavka 115. člena ZDoh-2, ki je določal posebno osebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante. Nekatere od teh odločb so bile vsebinsko že obravnavane, ni pa bilo mogoče zaslediti analize pomena stališč Ustavnega sodišča z vidika de lege ferenda davčne materialnopravne ureditve.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 22

Leto objave

2020(7) 2018(4) 2017(3) 2016(5)
2015(4) 2014(4) 2013(3) 2012(3)
2011(3) 2010(5) 2009(15) 2008(9)
2007(6) 2006(5) 2004(4) 2002(3)
1998(4) 1997(3) 1993(2) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov