O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 15
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 353)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

V varstvo konkurence prihaja enotni postopek sankcioniranja

Andrej Krašek, 11.7.2019

Varstvo konkurence, cene

Andrej Krašek, Pravna praksa, 27/2019V Sloveniji je ostal pretežno neopažen sprejem direktive EU 2019/1 (direktiva ECN+). V njenih uvodnih ugotovitvah je ocena, da je uveljavljanje pravil o prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in prepovedanih sporazumih v državah članicah preslabo. Med drugim zato, ker nacionalni organi nimajo ustreznih podlag za izrekanje učinkovitih denarnih kazni. Direktiva zato predvideva, da naj bi države članice zagotovile izrekanje kazni v okviru upravnih postopkov ali pa v okviru civilnih sodnih postopkov. Le dva tedna kasneje se je pojavil tudi predlog spremembe ZPOmK-1H, ki med drugim predlaga enotni postopek. Kritike tega predloga so bile dokaj ostre, utemeljene pa po moji oceni predvsem v tistem delu, kjer pripravljavci očitno niso upoštevali direktive ECN+. A vseeno, za slovenske potrošnike in tudi pravno prakso je pomembno, da bo najkasneje do 4. februarja 2021 bistveno reformiran postopek izrekanja globe zaradi omejevalnih ravnanj v varstvu konkurence.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Nekatera odprta vprašanja Zakona o poslovni skrivnosti

Kristijan Anton Kontarščak, 23.5.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan-Anton Kontarščak, Pravna praksa, 20/2019Dne 20. aprila 2019 je začel veljati Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki ureja področje poslovne skrivnosti, pravila določitve in varstva poslovne skrivnosti pred njeno protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. S tem zakonom se je v slovensko zakonodajo prenesla Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (v nadaljevanju Direktiva). Z uveljavitvijo nove ureditve je prenehala veljati ureditev varstva poslovnih skrivnosti v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

ECB in interesne skupine proti Sloveniji

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 14.2.2019

Banka Slovenije

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 7/2019Konec januarja je Evropska komisija (EK) proti Sloveniji sprožila postopek pred Sodiščem EU, saj naj bi naša država kršila nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v postopku zasega dokumentov med preiskavo v Banki Slovenije (BS), povezano s sanacijo bank leta 2013. Naša oblast se čudi, da nas tožijo, mene pa preseneča vnema, s katero ECB varuje BS pred slovensko državo in pri tem uporablja kot vzvod zaščito svojih arhivov. Kje so motivi ECB za tožbo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Tvegani kapital kot oblika financiranja gospodarskih družb

mag. Matjaž Kovač, 7.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 5-6/2019Cilj družb tveganega kapitala (ang. venture capital) je zagotoviti transparentno in hitro financiranje podjetij, ki začenjajo poslovanje oziroma ga nadaljujejo z novimi tehnološkimi rešitvami. Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) v pojem tvegani kapital vključuje tiste lastniške naložbe v gospodarske družbe, katerih vrednostni papirji niso predmet trgovanja in se z njimi ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali v obliki ustanovitve gospodarske družbe. Tvegani kapital se vlaga z namenom financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja, razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja oziroma nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pogumno v 2019

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 10.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Pravijo, da bo kriza prišla. Vsakih deset let pride in spet bo. Vprašanje je le, kdaj in kakšna bo, predvsem pa, kako bo vplivala na vsakega od nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Presojanje koncentracije podjetij SBB in Pro Plus

Andrej Krašek, 21.6.2018

Varstvo konkurence, cene

Andrej Krašek, Pravna praksa, 24-25/2018Dne 8. avgusta 2017 je Slovenia Broadband S.a.r.l. (v nadaljevanju SBB) pri Javni agenciji RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju agencija ali AVK) priglasil koncentracijo nad podjetjem Pro Plus d.o.o. in Nova TV d.d. (v nadaljevanju Pro Plus) v sektorju produkcija in predvajanje TV-programov in TV-vsebin, oglaševanje, telekomunikacije, ki teče v postopku številka 3061-17/2017. V javnosti združitev navedenih podjetij opisujejo kot "medijski posel stoletja", s čimer se vzbujata zanimanje in razburjenje. Gre za tektonske spremembe na področju medijev in telekomunikacij, ki imajo močan vpliv tudi na negospodarske sisteme v državi, kot so politika, kultura in izobraževanje. V članku bom opisal potek dosedanjega postopka, verjetne upoštevne trge, posledice koncentracije na teh trgih in možne razplete postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Podlaga za delo družbenika v d.o.o.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.5.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 20-21/2018Podjetnik je lani odprl enoosebni d.o.o. in se zavaroval na zavarovalni podlagi 040. V aktu o ustanovitvi je registriral dejavnost nameščanja električnih napeljav in naprav. Zaposlenih delavcev nima. Od FURS-a je dobil kazen z utemeljitvijo, da lahko na zavarovalni podlagi 040 opravlja samo poslovodno funkcijo in da zato ne sme opravljati dejavnosti, ki jo ima registrirano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Novi Zakon o trgu finančnih instrumentov

mag. Žiga Kosi, 10.5.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Žiga Kosi, Pravna praksa, 18/2018Vlada RS je februarja letos Državnemu zboru RS v obravnavo predložila predlog novega Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki žal ni bil sprejet v tem sklicu Državnega zbora. Zakon v nekaj več kot 560 členih ureja trgovanje na kapitalskih trgih in je logično nadaljevanje svojega predhodnika, sedaj veljavnega Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). ZTFI je bil zaradi sprejetja številnih evropskih pravnih aktov vsebinsko tako degradiran, da ni bilo več smiselno nadalje krpati obstoječega zakona, prenos Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) v slovenski pravni red pa zahteva tako velike popravke zakona, da je bila priprava popolnoma novega zakona praktično edina izbira.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Ali lahko prokurist opravlja kratkotrajno delo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.4.2018

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2018Upokojenec v podjetju s petimi zaposlenimi, katerega lastnik je njegov sin, opravlja funkcijo prokurista, in sicer na podlagi civilnopravne pogodbe o poslovodenju. Za dela, ki presegajo funkcijo prokurista, bi poleg pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojenca želel opravljati tudi kratkotrajno delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Pravna narava javno-zasebnega partnerstva - prednost javnega in koristi zasebnega

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Kot nameni zakonskega urejanja javno-zasebnega partnerstva se izpostavljajo predvsem omogočanje in pospeševanje zasebnih vlaganj v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav javno-zasebnega partnerstva ter v druge projekte, ki so v javnem interesu, ter zagotavljanje racionalnega izvajanja gospodarskih javnih služb ali drugih dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu določa obvezna ravnanja v postopku nastajanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva. Uporablja se kot sistemski krovni zakon za razmerja javno-zasebnega partnerstva, če poseben zakon določenih vprašanj na tem področju ne ureja drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Neodvisnost družb s kapitalsko naložbo države

Goran Kitić, 5.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Goran Kitić, Pravna praksa, 38/2017Državni zbor je 28. marca 2014 sprejel Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). Iz obrazložitve zakona izhaja, da je njegov namen doseči ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od ostalih funkcij in s tem preprečevati nasprotja interesov. Tudi iz besedila zakona izhaja podobno, in sicer da je njegov namen doseči pregleden sistem upravljanja naložb z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti. Namen tega prispevka je prikazati razumevanje in spoštovanje načela samostojnosti in neodvisnosti v praksi, zlasti z vidika prepovedi poseganja v neodvisnost družb s kapitalsko naložbo države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Zavarovanje transporta v zakonodaji Republike Slovenije

mag. Matjaž Kovač, 21.9.2017

ZAVAROVALNIŠTVO

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 35/2017Transportno zavarovanje lahko definiramo kot specifično skupino zavarovanj, ki obsega zavarovanje prevoznih sredstev (kasko), zavarovanje blaga oziroma tovora med prevozom (kargo), zavarovanje pred odgovornostjo prevoznikov za škodo, ki jo povzročijo tretjim osebam, in zavarovanje drugih interesov v zvezi s prevozom (na primer zavarovanje voznine, stroškov reševanja, stroškov generalne havarije). Transportna zavarovanja je mogoče razvrstiti glede na zavarovalni interes (na primer zavarovanje kasko in kargo), prometno pot (na primer pomorsko, kopensko, letalsko oziroma zračno, rečno, kombinirano oziroma multimodalno, zavarovanje poštnih pošiljk) in trajanje zavarovanja (na primer za potovanje, za določen čas, zavarovanje ene pošiljke in generalno zavarovanje vseh pošiljk v določenem časovnem obdobju). V širšem pomenu besede vključujejo transportna zavarovanja tudi nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Pasti upniške prisilne poravnave

mag. Aleš Kaluža, 21.9.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Aleš Kaluža, Pravna praksa, 35/2017Novela F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) - ZFPPIPP-F, ki je uvedla možnost, da začetek postopka prisilne poravnave predlagajo tudi upniki, je bila pripravljena in sprejeta v naglici. V tej naglici so upniki dobili možnost, katere razsežnosti so se v praksi pokazale šele kasneje. K pisanju tega prispevka me je spodbudil konkreten primer vprašanja zlorabe upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Zaradi prostorskih omejitev ne bom obravnaval položaja, ko do zlorabe pride v navezi z dolžnikom v škodo preostalih upnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

O drugem tiru malo drugače

Klemen Košič, 25.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Košič, Pravna praksa, 20-21/2017Ste vedeli, da je drugi tir v resnici že zgrajen? Železnica Dunaj-Trst je bila v 19. stoletju najboljša prometna povezava na Slovenskem. Krajem v notranjosti države je omogočala povezavo z morjem. Uprava železnice, ki je zaradi finančnih težav državnih železnic kmalu pristala v zasebnih rokah (podobnost z javno-zasebnim/javno-javnim partnerstvom je zgolj naključna), se je kmalu po izgradnji začela obnašati monopolistično, kar je močno otežilo dostop do morja. Kot posledica so se kmalu pojavile ideje o novi povezavi do Trsta, na začetku 20. stoletja pa je bila v samo treh letih zgrajena izjemno zahtevna železnica prek Bohinja. Tudi ta je pomenila zelo pomembno povezavo za tiste čase, po njej se je odvijal živahen promet, po koncu svetovne vojne in spremembi mej pa so jo prometni tokovi zaobšli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Podjetnejši nebodijihtreba naj kar ostanejo v tujini

mag. Sandi Kodrič, 25.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 20-21/2017Kdor ima otroke, stare med dvajset in trideset let, bržkone pozna vsaj nekaj njihovih prijateljev ali vrstnikov, ki načrtujejo odhod v tujino ali pa so že tam. Ko se mladi izobraženci ali nadebudni podjetniki danes ozrejo okoli sebe, v domovini ne vidijo perspektive zase. Samo po sebi to ne bi bilo dramatično, če bi jim Slovenija puščala odprta vrata za vrnitev po nekaj letih, ko bi lahko nazaj prinesli nove izkušnje, znanje, povezave in ne nazadnje kapital.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Več predpisov, več varuhov, manj razuma

mag. Sandi Kodrič, 13.4.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 15/2017Če nam letos z rekordom ni postregla Planica, pa je to nekaj tednov pozneje uspelo slovenski zakonodajni in izvršni oblasti. 6. aprila 2017 je vsota veljavnih zakonov (834) in podzakonskih predpisov (19.166) dosegla okroglo število 20.000. Med letoma 2006 in 2016 je število zakonov naraslo za 19 odstotkov, število podzakonskih aktov pa za 43 odstotkov. Še eno desetletje prej pa sta porasta teh dveh številk znašala 29 odstotkov in 219 odstotkov. Del krivde za hipertrofirano zakonodajo sicer leži pri Evropski uniji in njenem zavzemanju za vedno tesnejšo povezavo in birokratsko poenotenje članic (s čimer je nehote tudi sama prispevala k izstopu Velike Britanije in h krepitvi evroskeptične politike drugje v Evropi).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Načelo abstraktnosti menične zaveze

mag. Polona Kukovec, 10.2.2017

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 5/2017Menica je abstraktni vrednostni papir, kar pomeni, da pravica iz te listine obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja, ki je podlaga za njegovo izdajo. To načelo ni samo sebi namen in je prvenstveno namenjeno zaščiti (dobrovernega) tretjega, ki je menico veljavno pridobil. Zaradi načela abstraktnosti je zoper njega obseg ugovorov meničnih zavezancev močno zmanjšan. V prispevku me bo zanimal učinek izpostavljenega načela pri menici, ki je ostala v rokah strank temeljnega razmerja. Z naslonitvijo na judikate Vrhovnega sodišča in s stališča teorije bom predstavila obseg ugovorov, ki jih ima v takšnem primeru na voljo menični zavezanec, s posebnim poudarkom na dopustnosti uveljavljanja ugovora iz temeljnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Vrtljiva vrata finančnih nadzornikov

mag. Sandi Kodrič, 22.12.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2016Skorajšnja ukinitev registrskih računov vrednostnih papirjev je prinesla sitnosti več sto tisoč Slovencem, ki so imeli okoli dvajset let neaktivne certifikatske delnice (iz lastninskega preoblikovanja nekdanje družbene lastnine) in med katerimi večina ni imela nobenih dohodkov iz teh papirjev - ter na srečo doslej tudi ne stroškov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Iskali smo rešitve, vendar smo naleteli na kompleksen izziv

mag. Sandi Kodrič, 6.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 38/2016Razbremenitev kratkotrajnega sobodajalstva prek spletne platforme Airbnb je stična točka, ki nazorno demonstrira neučinkovitost slovenske izvršne oblasti: nezaupanje do podjetništva, zatiskanje oči pred realnostjo, obsedenost z nadzorovanjem, prelaganje odgovornosti, vse do tipičnega končnega sklepa: nič se ne da narediti in nihče ni odgovoren za to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄34

Tudi plin in elektrika nimata iste cene pri vseh trgovcih

mag. Sandi Kodrič, 1.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 34/2016Slovenija je ena zadnjih držav v EU, ki ima še vedno državno regulirane oziroma navzgor omejene cene bencinskega in dizelskega goriva. Aprila letos je Vlada sicer že sprostila cene 100-oktanskega bencina in kljub bojazni, da bodo sledile močne podražitve, se to ni zgodilo. Res je, da lahko opazimo diferenciacijo: na avtocestni črpalki v Sežani je 100-oktanski bencin malenkost dražji kot na mestni črpalki v Ljubljani. Vendar pa ta vrsta bencina predstavlja le okoli en odstotek prodanega goriva, zato marsikdo liberalizacije cen sploh še ni zaznal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Preobilje signalov in informacijska slepota

mag. Sandi Kodrič, 21.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 29-30/2016Ena od stvari, ki jih obiskovalci iz tujine najprej opazijo pri nas, je nasičenost javnega prostora z zunanjim oglaševanjem, zlasti v mestih. Zgolj vzdolž Celovške ceste v Ljubljani je na primer več sto veleplakatov in drugih oglasnih mest na tablah, fasadah in ograjah. Klasičnim plakatom so se v zadnjem času pridružili še svetleči se elektronski zasloni na najbolj frekventnih lokacijah. Vse to odvrača pozornost udeležencev v prometu in zmanjšuje prometno varnost - če pustimo ob strani estetske pomisleke, ki jih vzbujajo enonogi plakatni kovinski stvori med drevesi na zelenicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Kako nastane delovno mesto

mag. Sandi Kodrič, 2.6.2016

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 22/2016Štajersko je pred kratkim neprijetno presenetila odločitev multinacionalke IBM, ki se je odločala, ali bi v Mariboru odprla evropski klicni center za tehnično podporo, v katerem naj bi delo dobilo do 200 ljudi. IBM bi potreboval tehnično izobražen kader računalniške smeri z dobrim poznavanjem tujih jezikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Pretvarjanje individualnih sredstev v kolektivna

mag. Sandi Kodrič, 5.5.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 18/2016"Pretvarjanje individualnih sredstev v kolektivna" je zanimiv evfemizem, ki ga je pred kratkim uvedel profesor Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete in v resnici pomeni obdavčitev. Tajnikar je v članku naštel in "popravil" enajst ekonomskih zmot, ki jim je po njegovih besedah podlegla vsa Evropa. Med drugim je stopil v bran javnemu sektorju: ta po njegovem mnenju ne obremenjuje gospodarstva, ampak kapitaliste, ker jim dviguje ceno dela. Ti pa so zanj nebodijihtreba, saj bralcem zastavi pomenljivo retorično vprašanje: "Koliko več bi lahko delavci odnesli domov v plačnih kuvertah, če kapitalistov ne bi bilo?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Večja dostopnost storitev je razdiralna?

mag. Sandi Kodrič, 11.2.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 6/2016Aktualno poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravjenam pove, da 17.372 pacientov v slovenskem zdravstvu čaka na pregled ali poseg pri specialistu dlje, kot je dopustna doba (180 dni pri stopnji nujnosti "redno" in 90 dni pri stopnji "hitro"). Skupno je bilo na prvi dan letošnjega leta v čakalnih vrstah 95.612 ljudi; ta čas torej 18 odstotkov čakajočih čaka nedopustno dolgo in ti se bržkone ne strinjajo z mnenjem ministrice za zdravje, da naš sistem deluje dobro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Iz javnega v nejavno: modernizacija avtonomnega urejanja korporativnega upravljanja

Igor Knez, 17.12.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Igor Knez, Pravna praksa, 49-50/2015V zadnjih letih se, predvsem pod pritiski in posledicami gospodarske krize v Sloveniji, v zvezi s težavami gospodarstva vse pogosteje omenja nujnost boljšega korporativnega upravljanja. In to ne glede na to, ali govorimo o družbah v državni ali o družbah v zasebni lasti. Razvita gospodarstva sveta v svojih nacionalnih okvirih zaradi spodbujanja večje produktivnosti sprejemajo avtonomna pravila korporativnega upravljanja, kot so kodeksi, smernice in priporočila. Taka avtonomna pravila korporativnega upravljanja so eden od pomembnejši virov "mehkega" prava v globalnem tržnem gospodarstvu. V tem pogledu Slovenija ne zaostaja veliko. Sprejet je Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Na drugi strani pa imamo resno pomanjkanje pravil na strani družb, ki ne kotirajo na borzi. In teh je čedalje več.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 15 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(4) 48(7) 47(4) 46(3)
45(6) 45-46(2) 44(4) 43(8)
42(2) 42-43(2) 41-42(4) 40(1)
40-41(5) 39(4) 39-40(2) 38(10)
38-39(2) 37(5) 36(5) 35(11)
35-36(1) 34(8) 33(4) 32(2)
32-33(2) 31-32(8) 30-31(2) 29-30(6)
28(2) 27(7) 26(6) 25(3)
24(3) 24-25(3) 23(8) 23-24(2)
22(10) 22-23(1) 21(11) 21-22(2)
20(10) 20-21(3) 19(8) 19-20(1)
18(9) 18-19(1) 17(3) 17-18(2)
Več...

Leto objave

2019(5) 2018(4) 2017(8) 2016(7)
2015(14) 2014(8) 2013(15) 2012(19)
2011(23) 2010(20) 2009(32) 2008(34)
2007(23) 2006(34) 2005(9) 2004(8)
2003(16) 2002(4) 2001(8) 2000(5)
1999(9) 1998(4) 1997(6) 1996(8)
1995(7) 1994(5) 1993(5) 1992(4)
1991(9)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov