O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 35
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 860)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Nekonvencionalna likovna dela in avtorske pravice - je moja tetovaža res moja?

Timotej Kotnik Jesih, 18.6.2020

Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Pravna praksa, 24-25/2020Bolečina traja že eno uro. Na stotine majhnih igel brez prestanka prebada tvojo kožo, počutiš se, kakor bi te nekdo rezal z nožem. Na roki mešanica krvi in črnila prekrivata po meri narisan motiv vrtnice, ki ga tetovator počasi, a vztrajno vnaša v tvojo kožo. Da bo tetovaža končana, moraš v neudobnem položaju sedeti še vsaj poldrugo uro, a vredno je potrpeti, saj bo na koncu tetovaža samo tvoja! Pa bo res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Odstop terjatve med pravdo

Dejan Kramar, 18.6.2020

Civilni sodni postopki

Dejan Kramar, Pravna praksa, 24-25/2020V poslovni praksi pogosto prihaja do odstopa terjatve s pogodbo oziroma cesijo. Če v zvezi z odstopljeno terjatvijo poteka pravdni postopek, ima prevzemnik nedvomno interes za izid pravde. Odtujitev terjatve, o kateri teče pravda, ne povzroči spremembe strank, a je ne glede na to treba spremeniti tožbeni zahtevek tako, da se zahteva izpolnitev v korist pridobitelja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, če pride do odstopa terjatve, o kateri teče pravda, to sicer ni ovira, da se pravda med istima strankama ne bi dokončala. Prevzemnik lahko vstopi v pravdo kot novi tožnik le, če se s tem strinjata obe stranki. Ne glede na navedeno pa ima prevzemnik v primeru izostanka soglasja (tožene) stranke možnost sodelovanja v pravdi kot sosporniški intervenient.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Fiduciarni račun rezervnega sklada

Tadej Kovačič, 4.6.2020

Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Tadej Kovačič, Pravna praksa, 22/2020Upravnik naše večstanovanjske stavbe je pri hranilnici odprl fiduciarni račun rezervnega sklada v imenu in za račun nas, etažnih lastnikov. 1. Ali lahko kot posamezni etažni lastnik od hranilnice zahtevam (seveda proti plačilu stroškov) izpis prometa na tem računu za določeno obdobje? 2. Ali sme hranilnica pogojevati izročitev takega izpisa s pridobitvijo upravnikovega soglasja? 3. Ali lahko etažni lastniki sami izberemo banko/hranilnico za ta račun in od upravnika zahtevamo, da ga prenese k izbrani banki/hranilnici?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Četrt stoletja od ponovne uvedbe notariata v Sloveniji

Sonja Kralj, 4.6.2020

Odvetništvo in notariat

Sonja Kralj, Pravna praksa, 22/2020Dne 1. junija 2020 obeležujemo 25-letnico ponovne uvedbe notariata v Republiki Sloveniji, ki je bil sicer ukinjen z Odlokom o odpravi javnih notarjev in javno-notarskih zbornic z dne 17. novembra 1944. 1. junija 1995 pa so prve notarke in notarji odprli vrata slovenskih notarskih pisarn in začeli z delom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP

Primož Križnar, 4.6.2020

Kazenski postopek

Primož Križnar, Pravna praksa, 22/2020Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji odstavek 149.b člena ZKP z novelo ZKP-N postal 149.č člen ZKP, ki ga v praksi predvsem policija uporablja za razkrivanje identitet oseb, udeleženih v komunikaciji. Policistom to razširjeno pooblastilo omogoča hitrejše pridobivanje identifikacijskih podatkov v okviru (pred)kazenskega postopka brez predhodne sodne kontrole. Tak pristop k razkrivanju identitete je po mojem mnenju v neskladju z obstoječimi določbami varstva komunikacijske zasebnosti in s tem povezano domačo ter tujo judikaturo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Izterjava kazenskih denarnih sankcij iz držav članic EU

Manja Kunšek Guček, 14.5.2020

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Manja Kunšek-Guček, Pravna praksa, 19/2020Kadar sodišče obdolženca obsodi na plačilo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka in te obveznosti obsojenec ne plača v naloženem roku, mora sodišče podati predlog za prisilno izterjavo. Če ima obsojenec prebivališče oziroma sedež, premoženje ali dohodke v eni izmed držav članic Evropske unije, lahko slovenska sodišča zagotovijo izterjavo s pomočjo Okvirnega sklepa 2005/215/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni med državami članicami Evropske unije. Vendar se v praksi pokažeta pomembni omejitvi tega mehanizma. Prvič, katero sodišče je stvarno pristojno za posredovanje odločbe v drugo državo članico, in drugič, nemožnost posamezne izterjave stroškov kazenskega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 26.3.2020

PRORAČUN, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 12/2020Vsi naročniki na splošnem področju morajo v razpisno dokumentacijo kot obvezni razlog za izključitev ponudnika vključiti tudi pogoj nekaznovanosti, ki velja tako za gospodarski subjekt kot tudi za osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in za osebe, ki imajo pri gospodarskem subjektu pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

O spremenjeni praksi pri kaznivem dejanju poslovne goljufije

mag. Aleksander Karakaš, 12.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 10/2020Poslovna goljufija je bila v Kazenskem zakoniku RS določena kot kaznivo dejanje šele z novelo KZ-A z dne 8. aprila 1999. Glede na pogojno imenovano navadno goljufijo iz poglavja kaznivih dejanj zoper premoženje je bila poslovna goljufija kot njena posebna ali bolj specialna oblika uvrščena v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kjer se je pridružila nekaterim drugim oblikam preslepitvenih ravnanj, kot so denimo preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, davčna zatajitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

COVID-19, dogodek višje sile?

Zwitter Tehovnik Jasna, Brus Domen, Klobasa Žan, 5.3.2020

Obligacije

dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Ugotavljanje pravne narave sodobnih upravnih aktov

dr. Polonca Kovač, 5.3.2020

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 8-9/2020Vsi poznamo rek, da je v sodobni družbi edina stalnica sprememba. Kompleksnost odnosov med člani družbe zato tudi v pravu terja nove pristope, da bi obvladali pereče probleme ter preprečevali in reševali spore. Pravo je mehanizem, ki naj zagotavlja na eni strani stabilnost, predvidljivost in pravno varnost, na drugi strani pa fleksibilnost urejanja razmerij, da se prilagodi nastajajočim spremembam v realnosti. Na področju upravnega prava, tj. v razmerjih med oblastjo in posameznimi subjekti pri uveljavljanju pravic in obveznosti teh subjektov v skladu z javnim interesom, se ti trendi inter alia kažejo pri iskanju določene oblike upravnih aktov, ki določajo pravni položaj strank. A pri tem se neredko pojavijo težave pri razlogovanju, saj že pristojni organi EU, zakonodajalec ali upravni organi bodisi ne opredelijo nedvoumno pravne narave akta, ki naj se izda na določeni, praviloma sektorsko pogojeni pravni podlagi, bodisi ne sledijo sistemski hierarhiji (u)pravnih aktov. Vse to prinaša dileme definiranja, za kateri akt gre in - posledično - kaj velja za postopek njegovega sprejema oziroma izdaje, učinkovanja in pravnega varstva. Ta prispevek je namenjen osvetlitvi problema z navedbo nekaj izbranih primerov aktov iz nedavne slovenske upravne prakse, da bi se v prihodnosti bolj zavedali pomena te problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odpoved odpravnini v poravnavi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020

Obligacije, Civilni sodni postopki

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpravnine mu ni izplačal. Delavec je vložil tožbo in vtožuje nezakonitost odpovedi ter terja plačilo odpravnine. • Ali se delavec in delodajalec na poravnalnem naroku lahko dogovorita za nižje izplačilo odpravnine, kot gre delavcu po zakonu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Intelektualna lastnina in tržno uspešne inovacije

dr. Maja Ovčak Kos, 13.2.2020

Kultura in umetnost, Intelektualna lastnina

dr. Maja Ovčak-Kos, Pravna praksa, 6/2020V začetku letošnjega leta je pri založbi Lexpera d.o.o. (GV Založba) izšla knjiga Intelektualna lastnina in tržno uspešne inovacije, katere avtor je uveljavljen in tudi zunaj slovenskih meja prepoznaven strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar. Kot poudarja že podnaslov (Priročnik za managerje, raziskovalce in izumitelje) in kot avtor ponovi v predgovoru dela, je delo mišljeno kot praktičen in priročen oris pravnih in predvsem poslovnih vidikov intelektualne lastnine, ki so bistveni pri posodabljanju tehnoloških procesov ter pri razvoju in trženju inovativnih izdelkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Da, zakonsko definicijo posilstva je treba spremeniti!

Andreja Katič, 6.2.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andreja Katič, Pravna praksa, 5/2020Vprašanje spolnosti in spolne nedotakljivosti je v slovenski družbi še vedno tabu. Odsev dejstva, da gre za vprašanje, ki je bilo dolga leta odrinjeno na stran, je tudi kazenskopravna ureditev posilstva, ki je konceptualno nespremenjena že dolga leta. Model prisile je tako ali drugače v slovenski sodni praksi prisoten že vsaj od leta 1930, razen manjših sprememb pa je definicija kaznivega dejanja posilstva v svojem bistvu nespremenjena že od kazenskega zakonika iz leta 1977.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Brexit in pravice intelektualne lastnine: kaj lahko pričakujemo?

Kotnik Jesih Timotej, Zonta Tilen, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Tilen Zonta, Pravna praksa, 4/2020Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljevanju: EU) 31. januarja 2020 je neizbežen. Kljub temu da bo politična kalvarija, ki se vleče že polčetrto leto, končno dobila epilog, se pravne zagate šele začenjajo. V zraku je še veliko nerešenih vprašanj in negotovosti, med njimi tudi usoda pravic intelektualne lastnine po brexitu. Ali bodo avtorska dela še naprej enako varovana tudi na Otoku? Kaj se bo zgodilo z znamkami EU in modeli Skupnosti, ki naj bi veljali na celotnem ozemlju EU? Bo registracija evropskih patentov še možna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 49-50/2019Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Pobot regresa

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.12.2019

Delovna razmerja, Obligacije

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 48/2019Delavci so pri delodajalcu kupili njegove izdelke s popustom, nato pa so podali pobotno izjavo na pobot regresa za letni dopust. • Delodajalec sprašuje, ali je možen le pobot plače ali tudi drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B

Koren Sandra, Matan Lara, 14.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Sandra Koren, Lara Matan, Pravna praksa, 44/2019Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje dokazov v Evropski uniji

Jan Košiček, 26.9.2019

Kazenski postopek

Jan Košiček, Pravna praksa, 36/2019Evropski preiskovalni nalog (EPN) je instrument medsebojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) pri pregonu kaznivih dejanj in se uporablja za zbiranje in zavarovanje dokazov, ki se nahajajo v drugi državi oziroma jih je treba v tej državi pridobiti. Oblikovan je kot univerzalni obrazec, ki ga pristojni organi države izdajateljice pošljejo neposredno pristojnim organom države izvršiteljice, da se v državi izvršiteljici opravijo preiskovalni ukrepi in dejanja za zbiranje dokazov. Namen tega prispevka je strnjeno prikazati osnovne značilnosti EPN, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju učinkovitega sodelovanja med državami članicami EU pri čezmejnem zbiranju dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Paradoksi pri zaslišanju mladoletnih oškodovancev

dr. Saša Kmet, 26.9.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 36/2019Pri uporabi zakonskih črk s papirja se sodnik pogosto sooča s procesnimi položaji, ki se izkažejo za težko doumljive in kličejo k razmisleku o primernosti ureditve, ki jo je v konkretni situaciji treba upoštevati. V tem prispevku se ukvarjam s potekom kazenskega postopka v primeru, ko okrajno sodišče obravnava obdolženca, ki se mu očita storitev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, tj. na škodo mladoletnega oškodovanca. Ob upoštevanju predpisanih kazni bo okrajna pristojnost podana glede kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, po noveli ZKP-N pa se domet tretjega odstavka 65. člena širi še na kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1. Se pa nadaljnja izvajanja mutatis mutandis navsezadnje nanašajo tudi na postopke pred okrožnimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih

Primož Križnar, 22.8.2019

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Nekaj misli ob noveli ZKP-N

dr. Saša Kmet, 11.7.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Poplava predpisanih prekrškov v energetiki

Domen Kodrič, 20.6.2019

Industrija in energetika, Prekrški

Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe

Patricija Kržan, 20.6.2019

Obligacije

Patricija Kržan, Pravna praksa, 24-25/2019V pogodbenem pravu je uveljavljeno načelo relativnosti pogodbenih razmerij. To pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki in ima učinek za tretje osebe le izjemoma. Jasna posledica tega pravila je, da imata pogodbeni stranki vedno pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe. Problematično je vprašanje, ali imajo pravni interes tudi tretje osebe.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 35 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(13) 48(11) 47(9) 46(13)
45(11) 45-46(2) 44(14) 44-45(1)
43(8) 42(7) 42-43(1) 41(2)
41-42(5) 40(6) 40-41(6) 39(3)
39-40(4) 38(10) 38-39(4) 37(11)
37-38(3) 36(16) 36-37(4) 35(19)
35-36(1) 34(15) 33(16) 33-34(2)
32(5) 32-33(1) 31(2) 31-32(12)
30(6) 30-31(4) 29(4) 29-30(16)
28(12) 28-29(4) 27(13) 27-28(2)
26(16) 26-27(1) 25(16) 25-26(3)
24(10) 24-25(12) 23(17) 23-24(5)
Več...

Leto objave

2020(14) 2019(23) 2018(32) 2017(14)
2016(23) 2015(29) 2014(19) 2013(13)
2012(23) 2011(33) 2010(28) 2009(98)
2008(73) 2007(54) 2006(45) 2005(43)
2004(24) 2003(37) 2002(28) 2001(20)
2000(21) 1999(26) 1998(21) 1997(26)
1996(29) 1995(19) 1994(8) 1993(14)
1992(9) 1991(14)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov