O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 156
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3876)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba ZJN-3 za pravne storitve

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 14.2.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 7/2019Članek obravnava vprašanje, ali so javni naročniki po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) pri oddajanju naročil s področja pravnih storitev (kamor med drugim spadajo tudi odvetniške storitve) zavezani ravnati skladno z določili ZJN-3, ki veljajo za naročila (splošnih) storitev. Kot bomo videli, je uporaba ZJN-3 odvisna tako od vrste pravnih storitev kot tudi od ocenjene vrednosti naročila. Od okoliščin posameznega primera bo tako odvisno, ali se bo pri naročilu pravnih storitev ZJN-3 sploh uporabljal, ali se bo za naročilo uporabljal poseben poenostavljeni postopek, ali pa bo naročnik zavezan upoštevati le splošna načela iz ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Ustavitev inšpekcijskih postopkov med zakonitostjo in uslužnostjo strankam

dr. Polonca Kovač, 14.2.2019

Uprava, Inšpekcije

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 7/2019Cilj upravnih razmerij med oblastjo in posameznimi osebami je razrešiti kolizijo med nadrejenim javnim interesom ter pravicami in pravnimi koristmi posameznikov. Te položaje pokrivajo inšpekcijski postopki, ko pristojni organi preventivno in po potrebi kurativno in represivno ugotavljajo morebitne odstope zavezancev od predpisanega ravnanja. Toda pogosto v upravni in celo sodni praksi ni jasno, kdaj ustaviti inšpekcijski postopek, pri čemer je izhodiščno treba razumeti ratio upravnih zadev in razlikovati med matičnim in izvršilnim upravnim postopkom. K temi zato pristopim z razlago pomena inšpekcij in vrst postopkov, nakar prikažem, kdaj naj s postulatom zakonitosti (ne) pride do ustavitve enega ali drugega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Gradbeni zakon (GZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom mag. Sabine Jereb

Helena Kovač, 14.2.2019

Kultura in umetnost

Helena Kovač, Pravna praksa, 7/2019Gradbeni zakon (GZ) je v veljavi dobro leto, od tega se uporablja že pol leta. Avtoričin uvodni del k zakonu je pomemben, saj kot soustvarjalka GZ suvereno pojasni njegova temeljna izhodišča, vsebino in cilje nove gradbene zakonodaje. Knjiga ima dva dela. Prvi vsebuje uvodna pojasnila z 12 poglavji na 120 straneh, kjer so opisane ključne vsebinske spremembe nove zakonodaje. V drugem delu knjige je GZ, ki se zaključi s stvarnim kazalom. Knjigo na 227 straneh je februarja 2018 izdala založba Uradni list RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

ECB in interesne skupine proti Sloveniji

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 14.2.2019

Banka Slovenije

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 7/2019Konec januarja je Evropska komisija (EK) proti Sloveniji sprožila postopek pred Sodiščem EU, saj naj bi naša država kršila nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v postopku zasega dokumentov med preiskavo v Banki Slovenije (BS), povezano s sanacijo bank leta 2013. Naša oblast se čudi, da nas tožijo, mene pa preseneča vnema, s katero ECB varuje BS pred slovensko državo in pri tem uporablja kot vzvod zaščito svojih arhivov. Kje so motivi ECB za tožbo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Tvegani kapital kot oblika financiranja gospodarskih družb

mag. Matjaž Kovač, 7.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 5-6/2019Cilj družb tveganega kapitala (ang. venture capital) je zagotoviti transparentno in hitro financiranje podjetij, ki začenjajo poslovanje oziroma ga nadaljujejo z novimi tehnološkimi rešitvami. Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK) v pojem tvegani kapital vključuje tiste lastniške naložbe v gospodarske družbe, katerih vrednostni papirji niso predmet trgovanja in se z njimi ni trgovalo na organiziranem trgu ter katerih vrednostni papirji se vlagajo po načelu aktivnega upravljanja v obliki povečanja osnovnega kapitala z vložki ali v obliki ustanovitve gospodarske družbe. Tvegani kapital se vlaga z namenom financiranja razvoja začetnega koncepta poslovnega modela podjetja, razvoja izdelkov ali storitev in začetnega trženja oziroma nadaljnjega razvoja podjetja za povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Šeriatsko pravo (2. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.2.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5-6/2019Sredi sedmega stoletja se je na Bližnjem vzhodu rodila nova monoteistična veroizpoved - islam, ki se je v nadaljnjih stoletjih vztrajno širila na zahod in vzhod. Kmalu po smrti preroka Mohameda je prišlo do razkola med verniki. Večina je menila, da izvor prerokovega naslednika ni pomemben, če skupnost dosledno spoštuje islamsko pravo za dosego rešitve, manjšina pa je zagovarjala, da mora biti voditelj islamske skupnosti karizmatična osebnost in hkrati prerokov sorodnik. Razkol med suniti in šiiti se odraža v razvoju šeriatskega prava in islamske civilizacije nasploh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Na poti k dolgoročni vzdržnosti javnih financ

dr. Davorin Kračun, 7.2.2019

PRORAČUN

dr. Davorin Kračun, Pravna praksa, 5-6/2019Priprava državnega proračuna je strokovno in politično zahteven projekt. Strokovno zato, ker bi želeli na najgospodarnejši način zagotavljati blaginjo državljanom, politično pa zato, ker je ob tem treba sklepati kompromise z interesnimi skupinami. Pri tem je vedno prisotna negotovost glede bodočih prihodkov, saj ni mogoče natančno napovedati gospodarske aktivnosti. Druga, izdatkovna stran pa se s sprejemom proračuna v parlamentu potrdi tudi kot zakonska norma, ki zagotavlja porabnikom pravice v sprejeti višini za posamezno proračunsko leto ali celo za daljše obdobje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Homines enim imperiti facilius quod stulte dixeris reprehendere quam quod sapienter tacueris laudare possunt

Janez Kranjc, 7.2.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 5-6/2019Gre za misel iz Ciceronovega spisa o retoriki (De oratore 2, 302). Slovensko bi se glasila: "Neuki ljudje laže grajajo, kar si neumno povedal, kot hvalijo, kar si modro zamolčal."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Potni stroški delavca za prihod na delo in z dela ob spremembi prebivališča

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.2.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 5-6/2019Delavec ima stalno prebivališče v kraju, ki je od kraja, kjer opravlja delo, oddaljen tri kilometre. Delavec je prijavil začasno prebivališče v kraju B, ki je od kraja dela oddaljen 140 kilometrov. • Si delavec res lahko poljubno izbira kraj bivanja, ki zelo poviša stroške dela, ki jih imamo z njim? • Ali mora delavec, če prijavi novo začasno bivališče, vsak dan odhajati in prihajati od tam ali je upravičen do povračila stroškov za pot le za tiste dneve, ko se pelje v oddaljeni kraj B?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

(Pol)avtomatska anonimizacija sodb

dr. Aljaž Košmerlj, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Aljaž Košmerlj, Pravna praksa, 4/2019V skladu z načelom transparentnosti slovenski pravosodni sistem stremi k javni objavi sodb sodišč z vseh stopenj. Objavljene pomembnejše sodbe so vsakomur brezplačno dostopne na spletnem portalu http://www.sodnapraksa.si . Po 6. členu Sodnega reda, ki je stopil v veljavo v začetku leta 2017, je za objavljanje sodne prakse pristojno Vrhovno sodišče RS. Pred objavo je treba besedila sodb anonimizirati. Anonimizacija predstavlja tehniko varovanja osebnih podatkov, ki ščiti zasebnost strank in drugih udeležencev v postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kopičenje letnega dopusta zaradi bolniškega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.1.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2019Delavec je že od 1. januarja 2015 v bolniškem staležu. 31. decembra 2018 se je invalidsko upokojil. Delodajalec mu je vsako leto odsotnosti v zakonitem roku izdal obvestilo o odmeri letnega dopusta v trajanju 28 dni po naslednjih zakonskih kriterijih: ker dela pet dni v tednu, je njegova osnova 20 dni, in ker je starejši delavec, še dodatni trije dnevi. Po kolektivni pogodbi pa mu zaradi dela ob nedeljah pripadata dva dneva, zaradi dela v deljenem delovnem času dva dneva in na osnovi zahtevnosti dela še en dan. Delavec je po upokojitvi delodajalcu poslal zahtevek za izplačilo neizrabljenega letnega dopusta za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2018. • Ali je delavec upravičen do izplačila neizrabljenega letnega dopusta zaradi bolezni? • Za katera leta (obdobje) je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo za neizrabljen letni dopust?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Nova instrumenta UNCITRAL za priznanje in izvršitev mednarodnih poravnav, doseženih v mediaciji

Djinović Marko, Kos Andrejka, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Marko Djinović, Andrejka Kos, Pravna praksa, 4/2019UNCITRAL je 25. junija 2018 na svoji 51. seji soglasno potrdil besedilo nove multilateralne Konvencije Združenih narodov o mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (imenovane tudi Singapurska konvencija), in ga predlagal v sprejem Generalni skupščini Združenih narodov. Hkrati je sprejel tudi dopolnjen Vzorčni zakon o mednarodni gospodarski mediaciji in mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (v nadaljevanju Vzorčni zakon), ki v novem tretjem poglavju zrcali vsebino Singapurske konvencije. S tem mednarodna gospodarska mediacija dobiva nov zagon. Singapurska konvencija bo odprta za podpis držav 1. avgusta 2019 v Singapurju, po tem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku. V prispevku analizirava vsebino predloga Singapurske konvencije in se spogledujeva z idejo, da bi bilo za Slovenijo koristno, če bi med prvimi državami ratificirala konvencijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Plačevanje prispevkov za upokojenca, prejemnika tuje pokojnine

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.1.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2019Na podlagi pogodbe o občasnem in začasnem delu pri nas dela upokojenka, ki je slovenska državljanka, vendar prejema pokojnino v Italiji. Ko smo jo prijavili v M12, je zavod prijavo zavrnil. • Ali to pomeni, da nam te upokojenke ni treba prijaviti v M12?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Quod sentimus loquamur, quod loquimur sentiamus: concordet sermo cum vita

Janez Kranjc, 17.1.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 3/2019Rek bi se slovensko glasil "Govorimo, kar čutimo, čutimo, kar govorimo: naj bo govorjenje usklajeno z življenjem". Vzet je iz 75. pisma Luciliju (Ep. 75, 4). V njem Seneka govori o boleznih duše. S tem ne misli pravih duševnih bolezni, marveč lastnosti, ki preprečujejo pot do modrosti. Taki bolezni sta zanj pohlep in častihlepnost oziroma popačena zmožnost presoje, ki malo vredne stvari dojema kot tisto, za kar si velja zelo prizadevati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Zaslišanje stranke pri uporabi instituta poroštva v postopku davčne izvršbe

Nataša Klančnik, 17.1.2019

Davki občanov in dohodnina

Nataša Klančnik, Pravna praksa, 3/2019Po drugem stavku prvega odstavka 148. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) davčni organ začne postopek davčne izvršbe, ko davčni dolžnik, ki izkazuje davčni dolg, prenese svojo dejavnost na drugo osebo in se s prenosom želi izogniti plačilu davčne obveznosti. Gre za zakonsko poroštvo na področju javnega, davčnega prava, zato se odloča na podlagi ZDavP-2 s subsidiarno uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Dodatek za delovno dobo pri krajšem delovnem času zaradi invalidnosti

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 17.1.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 3/2019Delodajalec ima že 12 let zaposlenega delavca s polovičnim delovnim časom zaradi invalidnosti. Njegova osnovna bruto plača za polovični delovni čas je 1.000 evrov. Delovne dobe drugje delavec nima. Dodatek za delovno dobo po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, znaša 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Rok za vložitev zahteve delavca za odpravo kršitev

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 10.1.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2019Delodajalec sprašuje, v kolikšnem času mora delavec podati pisno zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja. Delavec namreč meni, da je bil upravičen do izrednega dopusta, delodajalec pa mu ga ni odobril.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Dan ustavnosti 2018

dr. Janez Kranjc, 10.1.2019

Ustavno sodišče

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije, spoštovani gospod predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, spoštovane sodnice in sodniki Ustavnega sodišča, visoki zbor,
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pogumno v 2019

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 10.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 1-2/2019Pravijo, da bo kriza prišla. Vsakih deset let pride in spet bo. Vprašanje je le, kdaj in kakšna bo, predvsem pa, kako bo vplivala na vsakega od nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Nadomestilo plače pri odmoru za dojenje

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 10.1.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 1-2/2019Delavka je prinesla odločbo centra za socialno delo, s katero ji je priznana pravica do odmora za dojenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Šeriatsko pravo (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 10.1.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2019Ob besedi šeriat danes, morda celo nehote, največkrat pomislimo na kršenje človekovih pravic, pristranska sodišča, manjvrednost islamskih žensk in kamenjanje prešuštnikov. Dejanski pomen šeriata pa je "božanski" zakon islama in temelj islamske civilizacije. V našem, zahodnem svetu česa podobnega ne poznamo. Da bi lahko razumeli šeriat oziroma šeriatsko pravo, moramo najprej razumeti islam, ki je pravzaprav zelo logičen, ko dojamemo njegova načela, in ob tem upoštevati, da temelji na drugačnih pogledih na človeštvo, moralo, etiko in znanje. Šeriatsko pravo je zasnovano na muslimanski veri kot osnovnem izvoru prava, interpretacija šeriatskega prava pa se imenuje fikh. Za pravilno razumevanje šeriata je nujno vsaj osnovno poznavanje zgodovine oziroma nastanka islama.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Še o grožnjah in neveljavnosti pogodb

mag. Polona Kukovec, 10.1.2019

Obligacije

mag. Polona Kukovec, Pravna praksa, 1-2/2019Z zanimanjem sem prebrala prispevek dr. Luigija Varanellija(v nadaljevanju: avtor), v katerem je kritičen do stališča Vrhovnega sodišča, zavzetega v sodbi, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018. V prispevku preko razmerja med ničnostjo pogodbe in kaznivim dejanjem Vrhovnemu sodišču pripiše de facto izbris 45. člena Obligacijskega zakonika (OZ) iz našega pravnega reda, ker je sodišče v odločbi zavzelo stališče, da je nedopustna grožnja v konkretnem primeru, ko je bila stranka žrtev izsiljevanja, ki je pogodbo podpisala pod vplivom grožnje nasprotne stranke in sploh ni prejela izpolnitve, posledično pomenila ničnost pravnega posla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Energetska politika se razvija, pravo ji sledi

Domen Kodrič, 20.12.2018

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 49-50/2018Hitrim spremembam na energetskem področju sledi tudi pravo. Na 9. forumu energetikov in pravnikov, ki je v organizaciji družbe Prosperia potekal 28. novembra 2018 na Brdu pri Kranju, so predavatelji predstavili novosti s področja energetskega prava in trgov ter nakazali pogled v prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dosmrtni zapor in primerjava držav EU

Klančnik Dora, Šepec Miha, 20.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dora Klančnik, dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 49-50/2018Vlada je pred kratkim predlagala novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), Uradni list pa bo izdal obsežen, več kot 1000-stranski znanstveni komentar Kazenskega zakonika, ki bo razkril številne dileme, nepravilnosti in anomalije našega Kazenskega zakonika (KZ-1). Nesporno se bo zakonodajalec moral odzvati na polemike, na katere opozarjajo avtorji komentarja, ob morebitni noveli KZ-1F pa se bo zakonodajalec zagotovo ponovno dotaknil nadvse perečega vprašanja uzakonitve dosmrtnega zapora - sankcije, ki jo je Slovenija uvedla leta 2008 s prihodom KZ-1.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 156 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(66) 48(69) 47(53) 46(56)
45(52) 45-46(16) 44(68) 44-45(2)
43(49) 43-44(4) 42(28) 42-43(13)
41(5) 41-42(29) 40(10) 40-41(31)
39(28) 39-40(35) 38(56) 38-39(18)
37(60) 37-38(6) 36(56) 36-37(58)
35(87) 35-36(4) 34(71) 33(75)
33-34(4) 32(32) 32-33(5) 31(11)
31-32(56) 30(16) 30-31(20) 29(12)
29-30(71) 28(59) 28-29(23) 27(78)
27-28(6) 26(88) 26-27(2) 25(42)
25-26(7) 24(39) 24-25(72) 23(79)
Več...

Leto objave

2019(23) 2018(163) 2017(148) 2016(111)
2015(128) 2014(130) 2013(154) 2012(175)
2011(191) 2010(182) 2009(461) 2008(389)
2007(226) 2006(186) 2005(129) 2004(73)
2003(117) 2002(116) 2001(114) 2000(129)
1999(84) 1998(59) 1997(66) 1996(69)
1995(107) 1994(34) 1993(44) 1992(37)
1991(31)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov