O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 157
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3904)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Bomo dovolili upokojencem, da sami poskrbijo zase?

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 18.4.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 16/2019Pred dvema letoma sem opozorila na nujnost, da dovolimo upokojencem delati v neomejenem obsegu. To sem podkrepila z naslednjimi dejstvi: na trgu dela manjka delovne sile, imamo revne upokojence, ki bi si s tem izboljšali svoj gmotni položaj, obenem pa nekaterim privilegiranim upokojencem že danes dovolimo delo in prejemanje polne pokojnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Razpisna dokumentacija in tehnične specifikacije pri javnem naročilu gradnje po klavzuli ključ v roke

Koršič Potočnik Maja, Prebil Maja, 18.4.2019

PRORAČUN

mag. Maja Koršič-Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 16/2019Izmed vseh treh cenovnih klavzul, ki jih določa OZ, klavzula "ključ v roke" za izvajalca predstavlja največje tveganje. Medtem ko izvajalec svoja dela pri ceni na enoto zaračuna glede na dejansko izvedene količine in določene cene od merske enote, pri skupaj dogovorjeni ceni pa v skupnem znesku za celoten objekt, pri čemer je izključen vpliv presežnih del, in prevzame tudi tveganje za predvidljiva nepredvidena dela, naj bi cena pri klavzuli "ključ v roke" obsegala vrednost vseh nepredvidenih (tudi nepredvidljivih) in presežnih del, izključuje pa vpliv manjkajočih del nanjo. Ob upoštevanju temeljnih načel obligacijskega prava (predvsem načela enake vrednosti dajatev iz 8. člena Obligacijskega zakonika (OZ)) bi bilo zato mogoče utemeljeno sklepati, da se z večanjem tveganja, ki ga zaradi cenovne klavzule "ključ v roke" prevzema ponudnik, premo sorazmerno povečuje tudi dolžnost naročnika (investitorja), da izvajalcu pred sklenitvijo pogodbe (oziroma oddajo ponudbe) zagotovi ustrezne podatke in dokumentacijo. Te dolžnosti pa naročniki v slovenski praksi javnih naročil pogosto ne izpolnijo. Še več, ravno nasprotno menijo, da z določitvijo klavzule "ključ v roke" niso dolžni izvršiti priprav na investicijo, ker tveganje morebitnih nepredvidenih del tako ali tako nosi izvajalec. Posledice takšnega ravnanja so izrazito negativne in se že vrsto let kažejo v zlorabi klavzule "ključ v roke" (izkoriščanju te klavzule za to, da investitor prikrije slabo pripravljeno projektno dokumentacijo) ter v nezakonitem prenašanju odgovornosti za neustrezno pripravljeno tehnično dokumentacijo na izvajalce gradbenih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Historia vitae magistra

Janez Kranjc, 11.4.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 15/2019Rek spada med bolj znane latinske reke. Nastal je na temelju Ciceronovih Razprav v Tuskulu (Tusc. disp. II, 16). Slovensko bi se glasil: Zgodovina je učiteljica življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Izzivi novih pravnih institutov v družinski zakonodaji

Sonja Kralj, 11.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Sonja Kralj, Pravna praksa, 15/2019Letošnje leto prinaša nekaj zakonskih sprememb, ki bodo olajšale življenje in predvsem odprle možnosti, da zakonci, zunajzakonski pari in pari v istospolnih partnerskih skupnostih svoje pravice uresničujejo na lažji, dostopnejši in varnejši način. Dne 29. januarja 2019 sta se v Sloveniji pri
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Prostovoljni gasilec se je poškodoval na intervenciji

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.4.2019

Požarna varnost, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2019Imamo zaposlenega delavca, ki je prostovoljni gasilec. Na intervenciji se je poškodoval, zato je v bolniškem staležu. • Kdo nosi stroške bolniškega nadomestila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Družinskemu zakoniku na pot

dr. Mateja Končina Peternel, 4.4.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mateja Končina-Peternel, Pravna praksa, 14/2019Družinski zakonik je začel veljati 15. aprila 2017, večina določb pa se začne uporabljati 15. aprila 2019. Prinaša kar nekaj novosti, a naj na tem mestu izpostavim le tri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Šeriatsko pravo (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Muslimanska vera ali islam, ki združuje več kot 1,2 milijarde ljudi, danes predstavlja drugo največjo svetovno religijo. Njen začetek sega v 7. stoletje, ko je v Meki pripadnik arabskega plemena Kurajš Mohamed dobival sporočila od boga Alaha. Gre za monoteistično religijo, ki ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je hkrati religija, politični sistem in pravo. Poglavitni vir šeriatskega prava so določila muslimanske svete knjige, Korana, ki jih dopolnjujejo poročila o Mohamedovih izjavah, dejanjih ali odobritvah (hadisi oziroma suna). Med glavne vire šeriatskega prava štejemo še soglasje muslimanske skupnosti ali muslimanskih pravnikov glede določenega vprašanja (ijma) in sklepanje na podlagi analogije (qiyas). Obstajajo še pomožni pravni viri, ki so se razvili v okviru sunitskih in šiitskih pravnih šol. Koran in suna podrobno urejata družinsko, dedno in kazensko problematiko, vsebujeta pa tudi pravila obligacijskega in stvarnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Minimalna plača, dodatki, izvzetja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.4.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 14/2019V podjetju imamo več delavcev, ki jim izplačujemo minimalno plačo. Tisti delavci, ki so pri nas zaposleni že dlje časa, imajo v pogodbi o zaposlitvi določeno osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, novejši delavci pa minimalno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Nam nec historia debet egredi veritatem, et honeste factis veritas sufficit

Janez Kranjc, 28.3.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2019Avtor reka je Plinij Mlajši (okr. leta 61-okr. 113). Slovensko bi se glasil: "Zgodovina pa ne sme zapustiti resnice in poštenim dejanjem resnica zadošča."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Naš delavec ima popoldanski espe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 28.3.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 13/2019Pri nas je zaposlen delavec, ki ima popoldanski espe. Njegova dejavnost sicer ni konkurenčna naši, vendar se mi kot njegov delodajalec ne strinjamo, da sploh ima espe, saj menimo, da je delavec zaradi popoldanske dejavnosti bolj utrujen in posledično ne dosega delovnih rezultatov, kot bi jih lahko dosegal, če bi bil bolj spočit. • Ali lahko delavcu preprečimo, da popoldne dela v svojem espeju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Iztek odpovednega roka v času bolniškega staleža pri poskusnem delu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.3.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 12/2019Delavcu smo vročili odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Ob izteku odpovednega roka je bil delavec na bolniški. • Ali mu delovno razmerje preneha z iztekom odpovednega roka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Narava rokov iz četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena ZKP

mag. Aleksander Karakaš, 21.3.2019

Kazenski postopek

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 12/2019Pred koncem lanskega leta je bila v medijih objavljena vest, da je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti na zahtevo Generalnega državnega tožilca do končne odločitve zadržalo izvrševanje prve, druge in tretje povedi drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

(Ne)ustavnost določbe poroštva po 148. členu ZDavP-2

Nataša Klančnik, 21.3.2019

Davki občanov in dohodnina

Nataša Klančnik, Pravna praksa, 12/2019Kadar davčni organi v postopkih davčne izvršbe ne morejo izterjati davčnega dolga iz premoženja dolžnika, obstajajo pa dovolj utemeljeni dokazi, da se je premoženje ali dejavnost dolžnika prenesla na povezano osebo (poroka), uporabijo institut poroštva po 148. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve

Urška Kupec, 21.3.2019

Civilni sodni postopki

Urška Kupec, Pravna praksa, 12/2019Začasna odredba je časovno omejeno sredstvo zavarovanja za ohranitev obstoječega ali novega začasnega stanja, da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma uspeh bodoče izvršbe. Z njo se lahko tudi prepreči nastanek hujših škodljivih posledic in grozeče nasilje. Pogoji za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve (v nadaljevanju začasna odredba) so določeni v 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pri čemer morajo biti pogoji izpolnjeni kumulativno. Začasna odredba se izda le v izjemnih primerih in je namenjena varstvu upnika pred izdajo odločbe o glavni stvari. V prispevku bodo predstavljeni pogoji za izdajo začasne odredbe v povezavi s sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Kadrovska politika, ki jo vodi ulica

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 21.3.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 12/2019Ob praznovanju dneva žena so me kot žensko povabili, naj ocenim reforme te vlade. Ker ne dajem ženskih ocen, sem odklonila. Zaskrbelo pa me je, da prvič ne vem, kaj bi rada povedala. V zadnjih mesecih mi namreč država pošilja nenavadna sporočila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Sapiens contra omnes arma fert, cum cogitat

Janez Kranjc, 14.3.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2019Avtor reka je Publilij Sirec (Sent. S 4). Slovensko bi se glasil: Ko razmišlja, se modri vojskuje proti vsem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dodatek za delovno dobo pri krajšem delovnem času

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.3.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2019Delodajalec ima zaposleno delavko A, ki je bila šest let zaposlena s polovičnim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode (ne po posebnih predpisih), zadnjih šest let pa je v istem podjetju zaposlena s polnim delovnim časom. Njena osnovna bruto plača za polni delovni čas je 2.000 evrov. Delodajalec ima zaposleno tudi drugo delavko B, ki je bila prvih šest let zaposlena s polnim delovnim časom, zadnjih šest let pa je pri istem delodajalcu zaposlena s polovičnim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode (ne po posebnih predpisih). Njena osnovna bruto plača za polovični delovni čas je 1.000 evrov. Dodatek za delovno dobo po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, znaša 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dopolnjevanje ponudb - nikoli končana zgodba javnega naročanja

mag. Matjaž Kovač, 14.3.2019

PRORAČUN

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 11/2019Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 89. členu ureja institut spreminjanja in dopolnjevanja ponudb. Če se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo dokumentacijo, pri čemer mora biti takšna zahteva skladna z načelom enake obravnave in načelom transparentnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Obstoj oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin

Košir Samo, Potisk Janja, 14.3.2019

Kazenski postopek

Samo Košir, Janja Potisk, Pravna praksa, 11/2019Vprašanje definicije oškodovanca postaja za državnotožilsko in sodno prakso vedno bolj pomembno. Razvoj ustavnosodne prakse in prava EU, bo de lege ferenda prej ali slej pripeljal do okrepitve položaja tega procesnega udeleženca v predkazenskem in kazenskem postopku. O problemu obstoja oškodovanca pri kaznivem dejanju ponarejanja listin zaenkrat ne obstaja poenotena sodna praksa, prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, pa sploh ni. Obstoječe rešitve temeljijo na izhodišču, da mora za obstoj oškodovanca obstajati vzročna zveza med kaznivim dejanjem in ogrozitvijo ali kršitvijo osebne ali premoženjske pravice in da mora biti ogrozitev ali kršitev take pravice vsebovana že v opisu kaznivega dejanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Nova pravna regulativa v energetiki

Domen Kodrič, 7.3.2019

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 9-10/2019Na konferenci Energetika in regulativa, ki je v organizaciji družbe Prosperia d.o.o. potekala 30. januarja 2019 v Ljubljani, so govorci predstavili pravne in regulatorne izzive pri prehodu v nizkoogljično družbo in spremembi vloge odjemalca elektrike, ki s svojo prilagodljivostjo postaja aktiven, in ne več pasiven člen energetskega omrežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Suspenz pogodbe zaradi zapora

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 7.3.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 9-10/2019Našega delavca voznika so organi pregona v tujini zaprli zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden se je zaposlil pri nas. O tem nas je obvestila tuja policija. Potrdila o tem, da je naš delavec v zaporu, nimamo. • Kako mu obračunamo plačo? • Ali mu lahko odpovemo pogodbo o zaposlitvi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Alternativni pristopi v davčnih postopkih

dr. Polonca Kovač, 7.3.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 9-10/2019Davčni postopki so po naravi stvari "neprijazni" do strank oz. zavezancev, saj se v njih obračunava, odmerja ali celo prisilno izvršuje davčne oz. denarne obveznosti (glej 1. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)). Kljub temu se na tem področju uveljavljajo alternativni pristopi. V tem prispevku obravnavam nekaj oblik t. i. preventivnega in alternativnega reševanja davčnih sporov, ki so pri nas malo uporabljani kljub obstoju zakonskih podlag, sprejetih večinoma po smernicah EU. Namen prispevka je okrepitev dialoga med zavezanci in FURS, povečanje zavedanja o teh oblikah in o možnosti prenosa predmetnih institutov na druga upravna področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Šeriatsko pravo (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.3.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 9-10/2019Sledilci preroka Mohameda so za časa njegovega življenja in po njegovi smrti z ognjem in mečem širili svojo vero na vse strani. Do leta 651 so si pokorili Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter ozemlja do srednje Azije. Do leta 716 pa so zasedli skoraj celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo. Sledila je notranja utrditev islama na osvojenih ozemljih, kar je zajemalo uveljavljanje (božanskega in nespremenljivega) šeriatskega prava. Pravna teorija se je razvijala v okviru muslimanskih sunitskih in šiitskih pravnih šol. Družinskopravno materijo v klasičnem šeriatskem pravu smo si že ogledali, zdaj pa se posvetimo klasičnemu islamskemu dednemu in kazenskemu pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Zdravniška licenca za samostojno delo in slovenske administrativne planke

Kalan Živčec Gordana, Hren Timon, Marko Simona, 7.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Gordana Kalan Živčec, Timon Hren, Simona Marko, Pravna praksa, 9-10/2019Država je dolžna organizirati zdravstveno oskrbo državljanov in zdravniško delo tako, da je sistem varen, dostopen, kakovosten in ekonomsko vzdržen. Zdravniški poklic je eden od reguliranih poklicev. Z veljavno specialistično licenco ima zdravnik pravico izvajati zdravniško službo tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen in svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši. Namen prispevka je spodbuditi razpravo v strokovni javnosti o vprašanjih, povezanih z izvajanjem zdravniške službe, svobodo zdravnika in svobodo bolnika pri izbiri zdravljenja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 157 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(66) 48(69) 47(53) 46(56)
45(52) 45-46(16) 44(68) 44-45(2)
43(49) 43-44(4) 42(28) 42-43(13)
41(5) 41-42(29) 40(10) 40-41(31)
39(28) 39-40(35) 38(56) 38-39(18)
37(60) 37-38(6) 36(56) 36-37(58)
35(87) 35-36(4) 34(71) 33(75)
33-34(4) 32(32) 32-33(5) 31(11)
31-32(56) 30(16) 30-31(20) 29(12)
29-30(71) 28(59) 28-29(23) 27(78)
27-28(6) 26(88) 26-27(2) 25(42)
25-26(7) 24(39) 24-25(72) 23(79)
Več...

Leto objave

2019(51) 2018(163) 2017(148) 2016(111)
2015(128) 2014(130) 2013(154) 2012(175)
2011(191) 2010(182) 2009(461) 2008(389)
2007(226) 2006(186) 2005(129) 2004(73)
2003(117) 2002(116) 2001(114) 2000(129)
1999(84) 1998(59) 1997(66) 1996(69)
1995(107) 1994(34) 1993(44) 1992(37)
1991(31)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov