O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 159
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3969)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vročanje odpovedi v tujino

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.10.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38-39/2019Delodajalec ima težave z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bosanski državljan. Enostavno ga ni na delo, na telefon se ne javlja. Želi mu vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča. • Ali je delodajalec dolžan vročiti odpoved v BIH?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Poslanstvo pravniškega poklica in prevzemanje odgovornosti

dr. Rajko Knez, 11.10.2019

Ostalo

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 38-39/2019Pravniki smo veliko pripomogli k "zagonu" države, ki za delovanje nujno potrebuje pravni red. Generacija, ki je pripravila osamosvojitvene dokumente, ne le Ustavo RS, je naredila pionirsko in po mnenju mnogih, tudi po mojem, nadvse uspešno in daljnosežno delo. Ob zgodovinski prelomnici in predvsem ob skupnem cilju je pravo tudi uspešno povezovalo različne politične poglede. Nekoliko drugačen je današnji ozir na takratno izgradnjo pravnega sistema na zakonski ravni. Ne spomnim se veliko zahval (če sploh) generacijam, ki so pripravljale številne tako materialne kot procesne zakone. Pogosteje so v ospredju graje v smislu nedorečenosti zakonodaje, pravnih praznin, protiustavnosti. S tem se srečujemo tudi na Ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Upravljanje in samoupravljanje po slovensko

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 11.10.2019

SINDIKATI

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 38-39/2019September je bil tudi zame mesec razmišljanj o samoupravljanju, soupravljanju, solastništvu zaposlenih, programih delavskih odkupov ... Zaključek me je pretresel. Prav zato, ker imamo izkušnjo družbene lastnine, delavskega lastništva, samoupravljanja, v naslednjih dvajsetih letih ne bomo sposobni premika v tej smeri. Ker ne znamo ali nočemo, bomo nazadnje spet hlapci na svoji zemlji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Prehajanje med (davčnimi) postopki: inovativnost ali erozija pravne varnosti?

dr. Polonca Kovač, 3.10.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 37/2019V teoriji in praksi upravnega procesnega prava je eno tradicionalnih pravil, da se mora uveden postopek končati. Zaključek postopka pomeni izdajo posamičnega upravnega akta, tj. (i) meritorno upravno odločbo ali (ii) procesni sklep o ustavitvi postopka. Tako določata zlasti 207. in 135. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tretje možnosti v splošni ureditvi ni; če se ne izda niti odločbe niti sklepa o ustavitvi postopka, velja molk organa in fikcija negativne odločbe po 222. oziroma 256. členu ZUP. Enake temelje vzpostavlja Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) za sodno varstvo. Toda Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ki velja v davčnih upravnih postopkih kot nadrejeni lex specialis, ima inter alia glede zaključka ali t. i. "prehoda" določenih postopkov v druge postopke specialne določbe, za katere pa ni povsem jasno, kako jih sistemsko razlagati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Mož z železnim srcem in konferenca v Wannseeju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 3.10.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 37/2019V nacistični Nemčiji s sprejetjem Nürnberških zakonov t. i. "judovsko vprašanje" še zdaleč ni bilo rešeno. Arijska kri je bila kljub zakonski prepovedi občevanja med čistokrvnimi Nemci in Judi še vedno ogrožena. Hitler je bil odločen, da bo Evropo popolnoma očistil "judovske nesnage". Tudi sterilizacija ni bilo zadostno zagotovilo, da se judovska kri ne bi kam zalezla in zastrupljala božanskih germanskih genskih zasnov. Iztrebljanja Judov se je lotila nacistična paravojaška organizacija SS (nem. Schutzstaffel) pod vodstvom fanatičnega Heinricha Himmlerja (1900-1945), ki je rešitev judovskega vprašanja zaupal svojemu zvestemu visokemu oficirju Reinhardu Heydrichu (1904-1942). Heydrich se je zavzeto lotil te pomembne naloge in 20. januarja 1942 v vili v bližini Berlina pri jezeru Wannsee organiziral konferenco, na katero so bili povabljeni visoki nemški državni uradniki. Tistega dne je bila določena kruta usoda milijonov evropskih Judov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Non vitae, sed scholae discimus

Janez Kranjc, 3.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2019Avtor reka je Seneka (Ep. mor. XVII-XVIII, 106, 12). Slovensko bi se glasil: Ne učimo se za življenje, temveč za šolo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Nadomeščanje delavke, ki dela s krajšim delovnim časom

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 3.10.2019

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 37/2019Delavka je z delodajalcem sklenila delovno razmerje za 40 ur na teden za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Sedaj bo delavka, ki je bila na porodniškem dopustu, delala 20 ur na teden, preostalih 20 ur pa bo koristila pravice iz starševskega varstva. • Ali lahko z delavko, ki jo je nadomeščala, sklenemo novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za 20 ur na teden?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Odpoved delavcu pred upokojitvijo s ponudbo nove pogodbe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36/2019Delodajalec ima že vrsto zaposlenega delavca, ki pa je trenutno varovan pred upokojitvijo, saj je starejši od 58 let. Ker gre delodajalcu slabo, bi delavcu rad ponudil novo pogodbo za delo na drugem delovnem mestu, kjer ga bolj potrebuje. • Ali mu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in ponudi novo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Čakanje na delo doma in odreditev izrabe dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 36/2019Delodajalec je za delavko invalidko, ki je bila na čakanju na delo doma s 100-odstotnim nadomestilom, prejel soglasje komisije. • Ali ji lahko v času odpovednega roka odredi koriščenje letnega dopusta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje dokazov v Evropski uniji

Jan Košiček, 26.9.2019

Kazenski postopek

Jan Košiček, Pravna praksa, 36/2019Evropski preiskovalni nalog (EPN) je instrument medsebojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) pri pregonu kaznivih dejanj in se uporablja za zbiranje in zavarovanje dokazov, ki se nahajajo v drugi državi oziroma jih je treba v tej državi pridobiti. Oblikovan je kot univerzalni obrazec, ki ga pristojni organi države izdajateljice pošljejo neposredno pristojnim organom države izvršiteljice, da se v državi izvršiteljici opravijo preiskovalni ukrepi in dejanja za zbiranje dokazov. Namen tega prispevka je strnjeno prikazati osnovne značilnosti EPN, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju učinkovitega sodelovanja med državami članicami EU pri čezmejnem zbiranju dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Paradoksi pri zaslišanju mladoletnih oškodovancev

dr. Saša Kmet, 26.9.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 36/2019Pri uporabi zakonskih črk s papirja se sodnik pogosto sooča s procesnimi položaji, ki se izkažejo za težko doumljive in kličejo k razmisleku o primernosti ureditve, ki jo je v konkretni situaciji treba upoštevati. V tem prispevku se ukvarjam s potekom kazenskega postopka v primeru, ko okrajno sodišče obravnava obdolženca, ki se mu očita storitev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, tj. na škodo mladoletnega oškodovanca. Ob upoštevanju predpisanih kazni bo okrajna pristojnost podana glede kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, po noveli ZKP-N pa se domet tretjega odstavka 65. člena širi še na kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1. Se pa nadaljnja izvajanja mutatis mutandis navsezadnje nanašajo tudi na postopke pred okrožnimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Popoldanski s. p. med porodniško

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.9.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 34-35/2019Delavka, ki ima tudi popoldanski s. p., je nastopila porodniški dopust. • Ali lahko v času prejemanja nadomestila opravlja dejavnost?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Katera kolektivna pogodba zavezuje delodajalca

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.9.2019

KOLEKTIVNE POGODBE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 34-35/2019• Delodajalec, zasebni vrtec, sprašuje, katero kolektivno pogodbo mora upoštevati pri odmerjanju pravic in obveznosti delavcev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Poletje, čas za razmislek o kolektivnih ciljih

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 19.9.2019

Ostalo

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 34-35/2019Čas mi mineva med pisarno in potovanjem - berem, gledam, razmišljam in se kot tolikokrat prej sprašujem, ali kdo ve, kam gremo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Nürnberški zakoni - zmaga neprava nad pravom

mag. Urška Klakočar Zupančič, 19.9.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 34-35/2019Petnajstega septembra 1935 je nemški parlament (nem. Reichstag) na letnem zboru Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (nem. Nationalsocialistische Deutsche Arbeitspartei - NSDAP) v Nürnbergu sprejel tri zakone, ki jih danes imenujemo Nürnberški ali Arijski zakoni, s katerimi je nacistična protijudovska ideologija dobila zakonito podlago. Gre za enega najbolj v oči bijočih uzakonitev neprava v človeški zgodovini. Zakonski ukrepi so nemškim Judom odvzeli državljanstvo in jim prepovedali, da bi se poročali ali imeli zunajzakonska razmerja z etnično čistimi Nemci. Čeprav so bili s tem položeni pravni temelji nemškega protisemitizma, pa se je preganjanje in ustrahovanje Judov začelo že mnogo prej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Infidelis recti magister est metus

Janez Kranjc, 19.9.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 34-35/2019Misel je vzeta iz slavnostnega govora v čast cesarja Trajana, ki ga je imel Plinij Mlajši v senatu ob nastopu svojega konzulata leta 100 (Paneg. 45, 6). Slovensko bi se glasila: Strah je nezanesljiv učitelj, ko gre za to, kaj je pošteno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Odpravnina ob upokojitvi ob pretrgani delovni dobi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2019Delavec je bil zaposlen pri delodajalcu skupaj šest let (3 + 3), vendar z vmesno prekinitvijo dveh let, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu. • Ali delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, saj je bil pri delodajalcu neprekinjeno zaposlen le zadnja tri leta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Rok za izplačilo regresa

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 29.8.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 32/2019Delodajalec je v ponedeljek, 1. julija, na banko oddal plačilni nalog za plačilo regresa delavcem. Ker je to storil po 16. uri, je bil plačilni nalog na čakanju, delavci pa so denar imeli na računu šele v torek. • Ali je delodajalec zamudil s plačilom regresa?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Vulgus amicitias utilitate probat

Janez Kranjc, 29.8.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 32/2019Avtor misli, ki bi se slovensko glasila "Množica presoja prijateljstva po koristi", je Ovidij (Ep. ex Ponto 2, 3, 8). Rodil se je leta 43 pr. Kr. Oče ga je poslal na šolanje v Rim, od koder je odšel še v Atene. Po vrnitvi je nekaj časa opravljal nižje sodne in upravne funkcije. Začel je pesniti in se vključil v Mecenatov krog. Prikupne in duhovite pesmi so mu odprle pot v mondeno rimsko družbo in že pri dvajsetih letih je v njej užival ugled in naklonjenost. Ko je bil na vrhuncu slave, ga je cesar Avgust leta 8 po Kr. poslal v izgnanstvo v mesto Tomis (današnja Constan?a) ob Črnem morju, kjer je ostal do smrti leta 17. Velemesta vajeni Ovidij je v izgnanstvu zelo trpel, čeprav je verjetno v njegovih Žalostinkah (Tristia) in Pismih iz Ponta tudi nekaj pretiravanja. Ker so v Tomisu le redki govorili latinsko, se je naučil getsko in v tem jeziku tudi pesnil. Zaman pa si je prizadeval doseči pomilostitev. Kaj je bil razlog izgona, ni mogoče reči z gotovostjo. Vse kaže, da naj bi bil vedel za zaroto, ki naj bi jo glede cesarjevega nasledstva pripravljala njegova vnukinja Julija in njen mož.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije?

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 29.8.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 32/2019V zadnjem času se mediji veliko ukvarjajo s postopki javnega naročanja. Pojavljajo se očitki, da je z zahtevki za revizijo mogoče blokirati prav vse projekte, tudi takšne, ki so za državo zelo pomembni, npr. infrastrukturni projekti. Očitki letijo na vse udeležence: na neizbrane ponudnike, češ da z vlaganjem zahtevkov za revizijo želijo izsiliti, da bi bili izbrani, četudi je bila ponudba izbranega ponudnika daleč najugodnejša. Naročnikom se očita, da ne znajo voditi postopkov javnega naročanja, zaradi česar so zahtevki za revizijo uspešni. Zakonodajalcu se očita, da predpisi ponudnikom omogočajo preširoko pravno varstvo in da bi bilo možnost uveljavljanja pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja treba omejiti. Na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) letijo očitki o tem, da niso zagotovljeni ustrezni mehanizmi za zagotavljanje nepristranskosti odločanja, da se postopki vlečejo predolgo in da DKOM z enako prioriteto in hitrostjo obravnava tako javna naročila državnega pomena (npr. infrastrukturni projekti) kot javna naročila, ki bi jim težko pripisali že lokalni pomen (npr. dobava sladoleda za gostinske obrate v neki občini).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Evidenca o izrabi delovnega časa

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec za delavce vodi evidenco o izrabi delovnega časa v papirni obliki. • Ali se mora delavec ob prihodu in odhodu podpisati na evidenco in ali je obvezno vpisovati uro prihoda in odhoda delavca z dela?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Kolektivna pogodba in sprememba glavne dejavnosti

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019

KOLEKTIVNE POGODBE, STATISTIKA

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec ima kot glavno dejavnost registrirano trgovino na drobno v cvetličarnah (SKD 47.761). Ni član nobenega delodajalskega združenja. Zavezujeta ga Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker prva delodajalcu prepoveduje, da bi 31. oktobra in 1. novembra na delo razporedil redno zaposlene delavce, razmišlja, da bi v Poslovnem registru Slovenije zamenjal svojo glavno dejavnost v urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice (SKD 81.300).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih

Primož Križnar, 22.8.2019

Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Sepulchra legens memoriam perdam

Janez Kranjc, 18.7.2019

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 28-29/2019Misel, ki bi se slovensko glasila "Z branjem nagrobnih napisov bom izgubil spomin", je vzeta iz Ciceronovega spisa Kato Starejši o starosti (Cato maior de senectute 21). Cicero ga je napisal, ko mu je bilo triinšestdeset let. V njem povzema namišljeni pogovor, ki ga je imel štiriinosemdesetletni Kato Starejši s Scipionom Emilijanom (185-129 pr. Kr.) in Gajem Lelijem (konzul leta 140 pr. Kr.). Oba sogovornika izražata občudovanje nad lahkotnostjo, s katero je Kato prenašal visoko starost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 159 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(66) 48(69) 47(53) 46(56)
45(52) 45-46(16) 44(68) 44-45(2)
43(49) 43-44(4) 42(28) 42-43(13)
41(5) 41-42(29) 40(10) 40-41(31)
39(28) 39-40(35) 38(56) 38-39(22)
37(64) 37-38(6) 36(60) 36-37(58)
35(87) 35-36(4) 34(71) 34-35(5)
33(76) 33-34(4) 32(35) 32-33(5)
31(11) 31-32(56) 30(16) 30-31(23)
29(12) 29-30(71) 28(59) 28-29(28)
27(85) 27-28(6) 26(91) 26-27(2)
25(42) 25-26(7) 24(39) 24-25(77)
Več...

Leto objave

2019(116) 2018(163) 2017(148) 2016(111)
2015(128) 2014(130) 2013(154) 2012(175)
2011(191) 2010(182) 2009(461) 2008(389)
2007(226) 2006(186) 2005(129) 2004(73)
2003(117) 2002(116) 2001(114) 2000(129)
1999(84) 1998(59) 1997(66) 1996(69)
1995(107) 1994(34) 1993(44) 1992(37)
1991(31)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov