O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 160
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3984)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Talis hominibus fuit oratio qualis vita

Janez Kranjc, 14.11.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2019Senekova misel je vzeta iz njegovega pisma Luciliju (Ep. 114, 1). Slovensko bi se glasila Govorica ljudi je (bila) taka kot življenje. Seneka jo povzema po Ciceronu (Tusc. V, 47), ki jo navaja kot Sokratovo. Ta naj bi dejal: kakršnega mišljenja je nekdo, tak je (kot) človek; kakršen je človek, takšna je njegova govorica; govorici pa so podobna dejanja, (in) dejanjem življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Nedotakljivost oblasti - vprašanje par excellence

Alojz Kovšca, 14.11.2019

Državni zbor in državni svet

Alojz Kovšca, Pravna praksa, 44/2019Državni svet Republike Slovenije je tisti "nebodigatreba" organ državne oblasti, ob katerega se rade spotikajo in zapletajo druge veje oblasti, inštitucije ter posamezne politične struje, ko jim nekaj ni "po godu" oz. ko komu s svojimi odločitvami Državni svet stopi na rep. In da, tudi to se dogaja, celo vse pogosteje. A da lahko državni svetniki spimo bolj mirno, odločamo bolj preudarno in z vso težo odgovornosti tudi bolj tehtno argumentirano, se lahko zahvalimo najvišjemu pravnemu aktu, to je Ustavi Republike Slovenije. Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti. Državni svet lahko skladno z ustavno določenimi pristojnostmi predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov, daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem ponovno odloča, in zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. In prav zadnja izmed navedenih temeljnih pristojnosti je v zadnjem času na slovenskem družbenem prizorišču dvignila ogromno prahu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Kdaj odjava iz zavarovanja po "petih plavih"

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019Delodajalec namerava delavcu, ki je bil več kot pet dni neupravičeno odsoten z dela, vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zadnji dan, ko je delavec delal, je bil ponedeljek, 28. oktober. Od torka, 29. oktobra, se delavec ni več pojavil na delovnem mestu. • Kdaj je dan odjave iz obveznega zavarovanja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Elektronski bolniški list

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019• Ali nam lahko pojasnite, kaj bo delodajalcem prinesla uvedba elektronskega bolniškega lista (eBOL)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Delovno mesto po obravnavi na invalidski komisiji

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019Delavec je po obravnavi na invalidski komisiji dobil določene omejitve pri delu. Delodajalec mu ne more ponuditi dela, pri katerem bi lahko bile omejitve upoštevane v celoti (občasno sedeče, občasno stoječe delo). Delavec zatrjuje, da lahko opravlja stoječe delo z možnostjo, da se kdaj med delom usede. Poskusil je delati in delo opravlja zadovoljivo zase in za delodajalca. • Kako naj kot delodajalec vem, ali je ponujeno delo ustrezno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B

Koren Sandra, Matan Lara, 14.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Sandra Koren, Lara Matan, Pravna praksa, 44/2019Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Severni tok 2 in mednarodna investicijska arbitraža

Juhant Maruša, Kalin Tjaša, Kukovica Elena, Mediževec Anže, 14.11.2019

Industrija in energetika

Maruša Juhant, Tjaša Kalin, Elena Kukovica, Anže Mediževec, Pravna praksa, 44/2019Gazpromov projekt Severni tok 2 že od svojega idejnega začetka buri duhove evropske politike in širše javnosti, pravnim strokovnjakom pa postavlja vrsto dilem na področju reševanja investicijskih sporov v energetskem sektorju v povezavi s Pogodbo o energetski listini (Energy Charter Treaty, ECT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic

Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019

Intelektualna lastnina

dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Jesensko srečanje članov Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije v Prekmurju

Jernej Kuzmič, 7.11.2019

Ostalo

Jernej Kuzmič, Pravna praksa, 42-43/2019V soboto, 19. oktobra 2019, sta Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in Društvo pravnikov v gospodarstvu Pomurja organizirala jesensko srečanje pravnikov, članov pravniških društev, vključenih v zvezo. Izrek Tres faciunt collegium (v prevodu: trije naredijo družbo) je bil presežen, pa ne samo številčno, zbralo se nas je namreč 36 pravnic in pravnikov iz vse Slovenije, temveč tudi vsebinsko. Sončno jesensko vreme je še dodatno prispevalo k temu, da smo se pravniki vseh generacij srečali in skupaj preživeli prijeten dan, ob tem pa v duhu 100. obletnice priključitve Prekmurja k matični državi obudili spomine na dogodke iz leta 1919, pa tudi pred in po tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (1.)

Maček Patricij, Scortegagna Kavčnik Nina, Ravnikar Šurk Urša, Strle Sonja, 24.10.2019

Ostalo

Patricij Maček, Nina Scortegagna-Kavčnik, Urša Ravnikar-Šurk, Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019V Portorožu so od četrtka, 10. oktobra, do sobote, 12. oktobra, potekali 45. Dnevi slovenskih pravnikov v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe LEXPERA (GV Založba). Program je obsegal 10 sekcij in okroglo mizo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Doseči ravnotežje v sistemu socialne varnosti

mag. Ksenija Klampfer, 24.10.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Ksenija Klampfer, Pravna praksa, 40-41/2019Ko vijugamo med spodnjo in zgornjo premiso pravnega silogizma, raziskujemo dejansko stanje, mu pripisujemo pravne posledice in vrednostne sodbe. Pri tem smo razpeti med notranjim občutkom pravičnosti in rešitvami, ki jih ponuja postavljeno pravo. Iščemo ukrepe, ki bodo najmilejši, a še vedno dosegli zasledovani cilj. Znotraj pomenskega polja pravnih pravil iščemo pravično ravnotežje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Vaco, et omnes vacant qui volunt

Janez Kranjc, 24.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 40-41/2019Navedek je vzet iz 106. Senekovega pisma Luciliju (Se. Ep. CVI, 1). Slovensko bi se glasil: Utegnem in utegnejo vsi, ki (to) hočejo. Seneka se v pismu opravičuje za pozen odgovor. Pravi, da razlog ni bila prezaposlenost in da takih izgovorov ne gre poslušati. Kdor hoče, utegne in nihče ni na milost in nemilost izročen svojim opravilom. Vsak se sam zaplete vanje in potem prezaposlenost predstavlja kot dokaz svoje sreče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Kdaj vročiti odpoved delavcu, ki ima pravico do 25 mesecev nadomestila za brezposelnost

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.10.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 40-41/2019Delodajalec bo delavcu, ki ne bo več varovan pred upokojitvijo, odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delavec ima pravico do 60-dnevnega odpovednega roka. • Kdaj lahko delodajalec delavcu vroči odpoved?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Najdaljši odpovedni rok pri redni odpovedi delavca

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.10.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 40-41/2019Naš delodajalec je zavod. Pogodbe o zaposlitvi imamo sklenjene na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in Kolektivne pogodba za negospodarsko dejavnost. • Ali lahko za vse delavce, kadar podajo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določimo 60-dnevni odpovedni rok?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Stanje prava ter vloga pravnikov v Sloveniji in širše

dr. Rajko Knez, 24.10.2019

Pravoznanstvo

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 40-41/2019Ni mi dano veliko možnosti, da bi v javnosti podal nek splošen in širši pogled stanja prava in vloge pravnikov v Sloveniji in širše. Velja, da moramo biti sodniki načelno zadržani. A danes imam priložnost za takšna razmišljanja. Dnevi slovenskih pravnikov so miljé kritičnih misli. Zahvaljujem se organizatorjem za priložnost nagovora. To mi veliko pomeni in sem počaščen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vročanje odpovedi v tujino

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.10.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38-39/2019Delodajalec ima težave z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bosanski državljan. Enostavno ga ni na delo, na telefon se ne javlja. Želi mu vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča. • Ali je delodajalec dolžan vročiti odpoved v BIH?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij

Primož Križnar, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Poslanstvo pravniškega poklica in prevzemanje odgovornosti

dr. Rajko Knez, 11.10.2019

Ostalo

dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 38-39/2019Pravniki smo veliko pripomogli k "zagonu" države, ki za delovanje nujno potrebuje pravni red. Generacija, ki je pripravila osamosvojitvene dokumente, ne le Ustavo RS, je naredila pionirsko in po mnenju mnogih, tudi po mojem, nadvse uspešno in daljnosežno delo. Ob zgodovinski prelomnici in predvsem ob skupnem cilju je pravo tudi uspešno povezovalo različne politične poglede. Nekoliko drugačen je današnji ozir na takratno izgradnjo pravnega sistema na zakonski ravni. Ne spomnim se veliko zahval (če sploh) generacijam, ki so pripravljale številne tako materialne kot procesne zakone. Pogosteje so v ospredju graje v smislu nedorečenosti zakonodaje, pravnih praznin, protiustavnosti. S tem se srečujemo tudi na Ustavnem sodišču.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Upravljanje in samoupravljanje po slovensko

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 11.10.2019

SINDIKATI

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 38-39/2019September je bil tudi zame mesec razmišljanj o samoupravljanju, soupravljanju, solastništvu zaposlenih, programih delavskih odkupov ... Zaključek me je pretresel. Prav zato, ker imamo izkušnjo družbene lastnine, delavskega lastništva, samoupravljanja, v naslednjih dvajsetih letih ne bomo sposobni premika v tej smeri. Ker ne znamo ali nočemo, bomo nazadnje spet hlapci na svoji zemlji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Mož z železnim srcem in konferenca v Wannseeju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 3.10.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 37/2019V nacistični Nemčiji s sprejetjem Nürnberških zakonov t. i. "judovsko vprašanje" še zdaleč ni bilo rešeno. Arijska kri je bila kljub zakonski prepovedi občevanja med čistokrvnimi Nemci in Judi še vedno ogrožena. Hitler je bil odločen, da bo Evropo popolnoma očistil "judovske nesnage". Tudi sterilizacija ni bilo zadostno zagotovilo, da se judovska kri ne bi kam zalezla in zastrupljala božanskih germanskih genskih zasnov. Iztrebljanja Judov se je lotila nacistična paravojaška organizacija SS (nem. Schutzstaffel) pod vodstvom fanatičnega Heinricha Himmlerja (1900-1945), ki je rešitev judovskega vprašanja zaupal svojemu zvestemu visokemu oficirju Reinhardu Heydrichu (1904-1942). Heydrich se je zavzeto lotil te pomembne naloge in 20. januarja 1942 v vili v bližini Berlina pri jezeru Wannsee organiziral konferenco, na katero so bili povabljeni visoki nemški državni uradniki. Tistega dne je bila določena kruta usoda milijonov evropskih Judov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Prehajanje med (davčnimi) postopki: inovativnost ali erozija pravne varnosti?

dr. Polonca Kovač, 3.10.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 37/2019V teoriji in praksi upravnega procesnega prava je eno tradicionalnih pravil, da se mora uveden postopek končati. Zaključek postopka pomeni izdajo posamičnega upravnega akta, tj. (i) meritorno upravno odločbo ali (ii) procesni sklep o ustavitvi postopka. Tako določata zlasti 207. in 135. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tretje možnosti v splošni ureditvi ni; če se ne izda niti odločbe niti sklepa o ustavitvi postopka, velja molk organa in fikcija negativne odločbe po 222. oziroma 256. členu ZUP. Enake temelje vzpostavlja Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) za sodno varstvo. Toda Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), ki velja v davčnih upravnih postopkih kot nadrejeni lex specialis, ima inter alia glede zaključka ali t. i. "prehoda" določenih postopkov v druge postopke specialne določbe, za katere pa ni povsem jasno, kako jih sistemsko razlagati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Nadomeščanje delavke, ki dela s krajšim delovnim časom

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 3.10.2019

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 37/2019Delavka je z delodajalcem sklenila delovno razmerje za 40 ur na teden za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Sedaj bo delavka, ki je bila na porodniškem dopustu, delala 20 ur na teden, preostalih 20 ur pa bo koristila pravice iz starševskega varstva. • Ali lahko z delavko, ki jo je nadomeščala, sklenemo novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za 20 ur na teden?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Non vitae, sed scholae discimus

Janez Kranjc, 3.10.2019

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2019Avtor reka je Seneka (Ep. mor. XVII-XVIII, 106, 12). Slovensko bi se glasil: Ne učimo se za življenje, temveč za šolo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Paradoksi pri zaslišanju mladoletnih oškodovancev

dr. Saša Kmet, 26.9.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 36/2019Pri uporabi zakonskih črk s papirja se sodnik pogosto sooča s procesnimi položaji, ki se izkažejo za težko doumljive in kličejo k razmisleku o primernosti ureditve, ki jo je v konkretni situaciji treba upoštevati. V tem prispevku se ukvarjam s potekom kazenskega postopka v primeru, ko okrajno sodišče obravnava obdolženca, ki se mu očita storitev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, tj. na škodo mladoletnega oškodovanca. Ob upoštevanju predpisanih kazni bo okrajna pristojnost podana glede kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, po noveli ZKP-N pa se domet tretjega odstavka 65. člena širi še na kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1. Se pa nadaljnja izvajanja mutatis mutandis navsezadnje nanašajo tudi na postopke pred okrožnimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje dokazov v Evropski uniji

Jan Košiček, 26.9.2019

Kazenski postopek

Jan Košiček, Pravna praksa, 36/2019Evropski preiskovalni nalog (EPN) je instrument medsebojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) pri pregonu kaznivih dejanj in se uporablja za zbiranje in zavarovanje dokazov, ki se nahajajo v drugi državi oziroma jih je treba v tej državi pridobiti. Oblikovan je kot univerzalni obrazec, ki ga pristojni organi države izdajateljice pošljejo neposredno pristojnim organom države izvršiteljice, da se v državi izvršiteljici opravijo preiskovalni ukrepi in dejanja za zbiranje dokazov. Namen tega prispevka je strnjeno prikazati osnovne značilnosti EPN, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju učinkovitega sodelovanja med državami članicami EU pri čezmejnem zbiranju dokazov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 160 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(66) 48(69) 47(53) 46(56)
45(52) 45-46(16) 44(76) 44-45(2)
43(49) 43-44(4) 42(28) 42-43(14)
41(5) 41-42(29) 40(10) 40-41(37)
39(28) 39-40(35) 38(56) 38-39(22)
37(64) 37-38(6) 36(60) 36-37(58)
35(87) 35-36(4) 34(71) 34-35(5)
33(76) 33-34(4) 32(35) 32-33(5)
31(11) 31-32(56) 30(16) 30-31(23)
29(12) 29-30(71) 28(59) 28-29(28)
27(85) 27-28(6) 26(91) 26-27(2)
25(42) 25-26(7) 24(39) 24-25(77)
Več...

Leto objave

2019(131) 2018(163) 2017(148) 2016(111)
2015(128) 2014(130) 2013(154) 2012(175)
2011(191) 2010(182) 2009(461) 2008(389)
2007(226) 2006(186) 2005(129) 2004(73)
2003(117) 2002(116) 2001(114) 2000(129)
1999(84) 1998(59) 1997(66) 1996(69)
1995(107) 1994(34) 1993(44) 1992(37)
1991(31)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov