O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 164
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 4077)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Kritično o hudih kritikah ustavne presoje financiranja zasebnega šolstva

mag. Matevž Krivic, 6.5.2020

Osnovno šolstvo

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 17-18/2020Leta 2014 so "z leve" politično ostro reagirali na to, da je takratna "desna" večina v ustavnem sodišču odstopila od stališč ustavnega sodišča o državnem financiranju zasebnega šolstva iz leta 2001, na letošnji ponovni "ideološki" preobrat v tej ustavni presoji pa vsaj prva politična reakcija niti ni bila huda, pač pa je bil izjemno oster po mojem mnenju ponekod že problematičen (namreč za splošni odnos širše javnosti do institucije ustavnega sodišča) prvi odziv vidnih, uglednih desno usmerjenih ustavnopravnih strokovnjakov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Izvršnica kot instrument zavarovanja v gospodarskih pogodbah

Dejan Kramar, 6.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dejan Kramar, Pravna praksa, 17-18/2020Izvršnico je kot institut zavarovanja terjatev v slovenski pravni red uvedel Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Ta listina vsebuje izjavo dolžnika, s katero se zaveže plačati določen denarni znesek. Izvršnico lahko izdata le gospodarski subjekt ali javni organ. V zadnjem času se izvršnica pogosto uporablja kot alternativa menici za zavarovanje plačil oziroma jamstev v gospodarskih pogodbah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Omejitve ZIUPPP in ZIUZEOP glede odpuščanja delavcev

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 6.5.2020

Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 17-18/2020Delodajalec se je odločil, da bo nekaj delavcem odredil čakanje na delo po interventnem zakonu. • Ali je v primeru odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga s čim omejen?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Kakšno osnovno plačo naj delodajalec določi v pogodbi o zaposlitvi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 23.4.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15-16/2020Delodajalca zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, po kateri delavcem pripada osnovna plača tarifnega razreda, ki je nižja od minimalne plače. Ker se mu zdi tako določena osnovna plača nizka, bi delavcem rad v pogodbi o zaposlitvi določil osnovno plačo v višini minimalne plače. • Ali je kakšna razlika med obema možnostma?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zgodba o tožečem kmetu

mag. Urška Klakočar Zupančič, 23.4.2020

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 15-16/2020Temelj staroegipčanske pravne ureditve je bila ideja "maat", imenovana po boginji z istim imenom. Pomenila je kozmični red, harmonijo, moralo, resnico in pravičnost. Nemoralna in nenaravna dejanja so porušila "maat", zato jo je bilo treba ponovno vzpostaviti s pomočjo verskih ritualov in tudi s pravičnim odločanjem v sporih ter kaznovanjem storilcev zavržnih dejanj. V času Srednjega kraljestva v starem Egiptu, okoli leta 1850 pr. n. št., je nastala zgodba o kmetu Khun-Anupu, ki je iskal pravico. Vsebovana je v enem najdaljših v celoti ohranjenih staroegipčanskih zapisov in je postavljena v čas devete ali desete faraonske dinastije v okolici mesta Herakleopolis.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Delovnopravna kontinuiteta

Dejan Kramar, 23.4.2020

Delovna razmerja

Dejan Kramar, Pravna praksa, 15-16/2020Delovnopravna kontinuiteta je pravni standard delovnega prava. Gre za kontinuirano opravljanje dela. Pridobljene pravice, ki izhajajo iz nepretrgane delovne dobe, je treba spoštovati. V 109. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno, da se za delo pri delodajalcu šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Delovnopravna kontinuiteta pa je širši institut, ki velja tudi v drugih primerih, in ne zgolj pri delu, ki je nadaljevanje dela pri pravnem predniku delodajalca prevzemnika. Kadar delodajalci pri prevzetih delavcih ne spoštujejo nepretrganosti (kontinuitete) delovnega razmerja, so pravice iz delovnih razmerij nemalokrat kršene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ut moriens viveret / vixit ut moriturus

Janez Kranjc, 23.4.2020

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 15-16/2020Pred seboj imamo nagrobni napis na sarkofagu, v katerem je pokopan kardinal Auxias de Podio (Ausi?s Despuig), ki je umrl leta 1483. Nahaja se v cerkvi sv. Sabine na Aventinu v Rimu. V slovenskem prevodu bi se glasil "Da bi živel, ko je umrl, je živel kot nekdo, ki bo umrl". Napis naj bi bil parafraza besed Zaleuka iz mesta Lokroi v Kalabriji. Živel je v 7. stol. pr. Kr. in bil prvi, ki je izdajal pisane zakone. Med drugim naj bi predpisal, da je mogoče vložiti tožbo šele po neuspešnem poskusu mediacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Primerjava čakanja na delo po ZIUPPP in ZIUZEOP zaposlitvi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 9.4.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 14/2020Čakanje na delo ureja 138. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) in Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) pa sta interventna zakona, ki sta posegla v ureditev čakanja na delo iz ZDR-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Intervju - prof. dr. Boštjan M. Zupančič

mag. Sandi Kodrič, 9.4.2020

Ostalo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 14/2020Pravnik, filozof in esejist Boštjan M. Zupančič je iz prava diplomiral leta 1970 v Ljubljani, magistriral leta 1973 na Harvardu in tam tudi doktoriral leta 1981 iz pravne filozofije in kazenskega prava. Bil je profesor na PF ljubljanske univerze in na več ameriških univerzah. V letih 1993-1998 je bil sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, od 1998 do 2016 pa sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Kaj bo drugače? Prvi del.

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 9.4.2020

Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 14/2020Kaj lahko dopišem k tematiki o koronavirusu? Saj je vse jasno. Eni so doma in nič ne delajo, drugi so doma in delajo, tretji hodijo na delovno mesto in delajo, eni ne delajo, ne glede na to, kje so. Nekaj denarja bo dala država: za ene bo to dovolj, da preživijo, drugim ni pomoči ... Ne bo trajalo en mesec, temveč leto do dve, potem pa še pet. Preživel bo tisti, ki to razume in ki je takoj začel delovati v tej smeri. V naši skupini smo se prilagodili - in to je že mimo -, če nismo naredili dovolj, bodo v sledečih mesecih sledili majhni popravki, ampak danes smo prilagojeni. Strateg vedno razmišlja: kaj pa bomo potem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ali je zaprtje trgovine višja sila?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 2.4.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 13/2020Delodajalec je moral trgovino na podlagi odloka Vlade RS zapreti. Nekaj delavcem je odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. • Ali lahko drugim delavcem odredi čakanje na delo zaradi višje sile?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Audendo virtus crescit, tardando timor

Janez Kranjc, 2.4.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2020Avtor reka je Publilij Sirec. V dobesednem slovenskem prevodu bi se glasil S tveganjem raste pogum, z odlašanjem strah. Ko se odločimo in tvegamo, nas ni strah, če pa pomišljamo in odlašamo z odločitvijo, se strah v nas krepi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Pravna analiza delovnopravnega položaja javnega uslužbenca in delavca

dr. Etelka Korpič Horvat, 2.4.2020

Delovna razmerja, Uprava

dr. Etelka Korpič-Horvat, Pravna praksa, 13/2020Prispevek vsebuje pravno analizo delovnopravnega položaja javnih uslužbencev, zaposlenih v državnih organih ter upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju neposredni proračunski uporabniki - NPU), in javnih uslužbencev, zaposlenih v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter v drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (v nadaljevanju: PPU), ter delavcev, z upoštevanjem posameznih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, določenih v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in posebne ureditve v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) ter v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Cilj analize je ugotoviti bistvene razlike v pravicah in obveznostih delovnih oziroma uslužbenskih razmerij med delavci in javnimi uslužbenci glede na pravnoorganizacijske oblike, v katerih so zaposleni, ter oceniti možnosti večjega poenotenja njihovega delovnopravnega položaja. Analiza ne vsebuje posebnosti ureditev posameznih pravic in obveznosti, določenih v navedenih zakonih ali določenih s področnimi zakoni, ki veljajo za javni sektor (Zakon o obrambi (ZObr), Zakon o policiji, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o zdravstveni dejavnosti in drugi), kot tudi ne pravic in obveznosti javnega uslužbenca, določenih v kolektivnih pogodbah, ki veljajo za javni sektor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ženska, ki je postala faraon

mag. Urška Klakočar Zupančič, 2.4.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 13/2020Skoraj 200 let pred časom velikega faraona Ramzesa II. je oblast v rodovitni deželi ob Nilu prevzela ena najbolj uspešnih vladaric starega veka. Hačepsut (rojena 1508 pr. n. št., umrla 1458 pr. n. št., vladala od 1479 pr. n. št. do smrti) je bila hči faraona Tutmozisa I. (vladal od 1506 pr. n. št. do 1493 pr. n. št.) iz osemnajste dinastije, prestol pa si je uradno delila s svojim nečakom Tutmozisom III. (vladal od 1479 pr. n. št. do 1425 pr. n. št.). Celo obdobje svoje vladavine se je trudila, da bi ji priznali moč in božanskost, ki je šla njenim moškim prednikom. Zato se je dala upodabljati kot moški faraon, celo z značilno faraonsko brado. Po njeni smrti naj bi Tutmozis III. ukazal razbiti njene kipe in iznakaziti njene podobe ter napise. Hačepsutina vladavina je povzročila zmedo v dedni liniji zgodnje osemnajste dinastije in je med egiptologi danes znana kot "problem Hačepsut".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Evropa, drugi svetovi in pravica do zamenljive baterije

mag. Sandi Kodrič, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 13/2020Na straneh Pravne prakse srečujemo različna stališča do Evrope. Na eni strani so: stara mantra o "vse tesnejši zvezi med narodi Evrope", očaranost nad oceno, da ima že okoli 80 odstotkov naše zakonodaje svoj izvor v pravu EU, in tarnanje, da države članice pristojnosti za to ali ono "še niso prenesle na organe EU". Na drugi strani so opozorila, da uredbe EU postavljajo v zagato države članice (npr. o evropskem javnem tožilcu zaradi raznolikih kazenskopravnih ureditev), in razpravljanja o vzrokih in posledicah dejstva, da je Slovenija določeno potrošniško direktivo v svoj pravni red prenesla drugače kot neka druga članica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Kvota ur dovoljenega dela upokojenca

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 12/2020Pri delodajalcu dela več upokojencev. Ker ima sezonsko dejavnost (gostinstvo), ga zanima, ali lahko tudi njim neenakomerno razporedi delovni čas ob upoštevanju letne dovoljene kvote ur, ki jih upokojenec lahko opravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 26.3.2020

PRORAČUN, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 12/2020Vsi naročniki na splošnem področju morajo v razpisno dokumentacijo kot obvezni razlog za izključitev ponudnika vključiti tudi pogoj nekaznovanosti, ki velja tako za gospodarski subjekt kot tudi za osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in za osebe, ki imajo pri gospodarskem subjektu pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Ali mora študent za študentsko delo opraviti zdravniški pregled?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.3.2020

VARSTVO PRI DELU

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2020Pri delodajalcu dela več študentov. Nekateri opravljajo pisarniško delo, drugi pa težja fizična dela. • Ali mora delodajalec tudi študente poslati na zdravstvene preglede na medicino dela?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Velox consilium sequitur paenitentia

Janez Kranjc, 19.3.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2020Rek, ki bi se slovensko glasil "Hitremu nasvetu sledi kesanje", je vzet iz zbirke moralnih maksim Publilija Sirca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Izredni dopust za prvošolčka

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2020Z letošnjim letom moramo dati delavcem, ki bodo imeli prvošolčka, en dan letnega dopusta več. • Ali jim ga odmerimo že pri marčevski odmeri dopusta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Kdo bo sežigal naše smeti

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 12.3.2020

Varstvo okolja

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 10/2020Ste se vprašali, zakaj so kar naenkrat časopisi polni problemov s smetmi? Kopiči se blato, kopičijo se plastenke, gorijo neodpeljane smeti, nihče noče smeti ali njihovega "recikliranja" v svoji bližini. Ministrstvo pozove občine, naj povedo, kdo bi imel sežigalnico, ki bi jo na novo izgradili, hkrati pa ne na Goriškem, ne v Šoštanju, še najmanj pa v Trbovljah ne dovolijo, da bi sežigali smeti obstoječi objekti, ker je to menda zdravju škodljivo. Prepričujejo nas, da če naredijo posebno sežigalnico sredi Ljubljane, bo pa drugače sežigala kot tista v Anhovem ... A do včeraj je bilo vse v redu? Kaj se je zgodilo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Kateri dodatki se še vedno lahko vštevajo v minimalno plačo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.3.2020

Plače v gospodarstvu, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2020Delodajalec ima v pogodbah o zaposlitvi z zaposlenimi določeno, da jim pripada gasilski dodatek. • Ali je ta dodatek izvzet iz minimalne plače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Ob odločitvi DKOM o oddaji JN izgradnje objektov Glinščica

dr. Vesna Kranjc, 12.3.2020

PRORAČUN

dr. Vesna Kranjc, Pravna praksa, 10/2020Državna revizijska komisija (DKOM) je s sklepom, št. 018-152/2019-87, z dne 14. februarja 2020 odločila, da se odločitev družbe 2TDK o izbiri izvajalca za oddajo javnega naročila "Izvedba objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper" razveljavi. V sklepu navedeni razlogi za odločitev so presenečenje, a ne zgolj to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

O spremenjeni praksi pri kaznivem dejanju poslovne goljufije

mag. Aleksander Karakaš, 12.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 10/2020Poslovna goljufija je bila v Kazenskem zakoniku RS določena kot kaznivo dejanje šele z novelo KZ-A z dne 8. aprila 1999. Glede na pogojno imenovano navadno goljufijo iz poglavja kaznivih dejanj zoper premoženje je bila poslovna goljufija kot njena posebna ali bolj specialna oblika uvrščena v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kjer se je pridružila nekaterim drugim oblikam preslepitvenih ravnanj, kot so denimo preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, davčna zatajitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Ali je BicikeLJ javno prevozno sredstvo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2020Delodajalca zanima, ali lahko kolo, ki se koristi na Urbano (BicikeLJ), in podobne sisteme v drugih mestih štejemo kot javno prevozno sredstvo. Vprašanje je relevantno pri določanju potnih stroškov zaposlenih na/z delovnega mesta, kjer se upošteva najcenejši javni prevoz.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 164 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(71) 48(73) 47(54) 46(59)
45(55) 45-46(16) 44(76) 44-45(2)
43(49) 43-44(4) 42(28) 42-43(14)
41(5) 41-42(29) 40(10) 40-41(37)
39(28) 39-40(34) 38(56) 38-39(22)
37(64) 37-38(6) 36(60) 36-37(58)
35(87) 35-36(4) 34(71) 34-35(5)
33(76) 33-34(4) 32(35) 32-33(5)
31(11) 31-32(56) 30(16) 30-31(23)
29(12) 29-30(71) 28(59) 28-29(28)
27(85) 27-28(6) 26(91) 26-27(4)
25(42) 25-26(7) 24(39) 24-25(83)
Več...

Leto objave

2020(78) 2019(147) 2018(163) 2017(148)
2016(110) 2015(128) 2014(130) 2013(154)
2012(175) 2011(190) 2010(182) 2009(461)
2008(389) 2007(226) 2006(186) 2005(129)
2004(73) 2003(117) 2002(116) 2001(114)
2000(129) 1999(84) 1998(59) 1997(66)
1996(70) 1995(107) 1994(34) 1993(44)
1992(37) 1991(31)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov