O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 98)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Kdo je okoljsko razseljena oseba?

Drčar Simon, Kovač Eneja, Levstik Daška, Savić Alen, Smolnikar Kaja, Zorčič Juruša, Žigante Luka, 8.3.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Simon Drčar, Eneja Kovač, Daška Levstik, Alen Savić, Kaja Smolnikar, Juruša Zorčič, Luka Žigante, Pravna praksa, 9/2018V študijskem letu 2016/2017 smo se študentje PF Univerze v Ljubljani v okviru mednarodnopravne okoljske klinike ukvarjali z vprašanjem pravnega položaja okoljsko razseljenih oseb na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. V tem prispevku želimo na kratko predstaviti in ovrednotiti dosedanje poskuse opredelitve okoljsko razseljenih oseb ter predstaviti opredelitev, ki smo jo oblikovali sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Initium est salutis notitia peccati

Janez Kranjc, 8.3.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 9/2018Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Začetek blaginje je spoznanje napake", je Epikur. Navaja ga Seneka v svojem pismu Luciliju (Ep. mor. 28, 9). Temeljno sporočilo pisma je, da odhod in selitev v tuje kraje ne moreta prinesti notranjega miru, dokler svoje skrbi, probleme in slabo voljo nosimo s seboj. Seneka ugotavlja, da je mogoče mirno živeti celo na Rimskem forumu, če smo v notranjosti mirni in ne pustimo zunanjim dejavnikom, da vplivajo na nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Če se ne učimo iz napak, stagniramo

mag. Sandi Kodrič, 8.3.2018

Kultura in umetnost

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 9/2018Mednarodno združenje za zračni transport IATA je pred nekaj tedni objavilo statistične kazalce varnosti letalskega prometa v letu 2017. Na 41,8 milijona poletov je po svetu potovalo približno 4,1 milijarde potnikov. Zgodilo se je 6 hudih nesreč s skupaj 19 smrtnimi žrtvami. To pomeni, da bi povprečni potnik moral vsakodnevno leteti celih 6.033 let, da bi ga doletela nesreča s smrtnimi žrtvami. Komercialno letenje je daleč najvarnejša oblika transporta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Pripravljenost na delo

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 8.3.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 9/2018Naši delavci delajo v enakomerni razporeditvi delovnega časa od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00, nato pa so v pripravljenosti od 16.00 do 7.00, in sicer en delavec celoten mesec, ostali pa izmenjaje po pol meseca (od 1. do 15. in od 16. do zadnjega dne v mesecu). Ker je pomemben del našega dela tudi nudenje pomoči strankam, morajo biti delavci v pripravljenosti, s čimer se tudi sami strinjajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Obveznosti špediterja iz pogodbe o špediciji

mag. Matjaž Kovač, 8.3.2018

Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 9/2018Špediter (ang. freight forwarder) je podjetje ali oseba, ki se za tuj račun in v lastnem imenu ukvarja z odpremljanjem blagovnih pošiljk (špedicijski posel) prek prevoznikov (železnice, ladje idr.). Glavni dejavnosti špediterja sta iskanje in organizacija najbolj ekonomičnih ter varnih pogojev za odpremo, dostavo in prevoz blaga. Špedicijske storitve so tiste logistične storitve, ki jih opravljajo špediterska podjetja za potrebe svojih strank, to je prodajalcev in kupcev blaga. Najvažnejše špediterjeve obveznosti so: (1) obveznost, da ravna kot dober gospodarstvenik, (2) da opozori nalogodajalca na pomanjkljivosti naloga, (3) da postopa po navodilih nalogodajalca, (4) da izvrši instradacijo, (5) da prevzame in preda blago ter (6) opozori nalogodajalca na pomanjkljivosti pakiranja, poškodbe embalaže, nepravilnosti glede vsebine blaga, (7) da izvrši carinske obveznosti in plačilo carine, (8) da varuje blago, (9) da izbira tretjo osebo, (10) da sklene potrebne pogodbe, (11) da zavaruje blago, (12) da določi količino blaga in izvzema vzorce blaga, (13) da obvešča nalogodajalca in varuje njegove interese ter (14) da polaga račune nalogodajalcu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Kako brez zapletov izbrati generalnega direktorja RTVS?

Igor Kadunc, 9.3.2017

Uprava, Delovna razmerja

Igor Kadunc, Pravna praksa, 9/2017Nedavni razpis za generalnega direktorja RTVS (Radiotelevizija Slovenija) se bo verjetno po dolgem času končal sicer brez izpodbijanja na sodišču, vendar neuspešno, ker noben kandidat ni dobil zadosti glasov. Kljub temu bi dva kandidata (med njimi je tudi moja malenkost), katerih vlogo je Programski svet RTVS ocenil kot nepopolno, lahko odločitev izpodbijala na sodišču z zelo dobrim izgledi za "zmago".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Bodo Ustavo vsaj ustavni sodniki vzeli resno?

mag. Matevž Krivic, 3.3.2016

Ustavno sodišče

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 9/2016Je v gornjem naslovu skepsa ali upanje? Oboje. Že pred tremi meseci sem v PP objavil članek o nedopustnosti uporabe vojske za policijske namene, dokler tak zakon nima ustavne podlage - "da bi se vsi odločujoči zavedli pomena tega vprašanja - ali da bi morda ovrgli moje poglede kot zgrešene". Naivno upanje. Zelo pozitivno presenečenje pa je bilo, da je varuhinja človekovih pravic vendarle vložila zahtevo vsaj za presojo ustavnosti novega 37.a člena Zakona o obrambi (ZObr) - zaradi nezadostne opredeljenosti policijskih pooblastil, ki jih vojska s tem dobiva - in Ustavnemu sodišču celo predlagala, naj izvrševanje tega člena zadrži. Vlada pa se na to ne ozira in je prav te dni od Državnega zbora že dosegla aktiviranje teh pooblastil. Kaj bo zdaj naredilo Ustavno sodišče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Expressa nocent, non expressa non nocent

Janez Kranjc, 3.3.2016

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 9/2016Avtor reka, ki bi se slovensko glasil "Kar je izrečeno, škoduje, kar ni izrečeno, ne škoduje," je Herenij Modestin (D. 50, 17, 195). Bil je zadnji veliki klasični pravnik. Opravljal je pomembne funkcije v Rimu, kjer je bil med letoma 226 in 244 praefectus vigilum, tj. poveljnik gasilcev, ki je imel tudi pomembna policijska pooblastila na področju vzdrževanja javnega reda. Že v antiki je užival velik ugled. Zakon o navajanju ga je uvrstil med t. i. navajalne juriste, katerih mnenja so služila sodnikom kot obvezna podlaga pri odločanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Izid sodbe o genocidu med Hrvaško in Srbijo povsem pričakovan

Ana Kastelec, 5.3.2015

Kaznovalno pravo

Ana Kastelec, Pravna praksa, 9/2015Meddržavno sodišče v Haagu je 3. februarja 2015 izdalo sodbo v primeru genocida med Hrvaško in Srbijo, s katero je zavrnilo tako zahtevek Hrvaške kot tudi nasprotni zahtevek Srbije. Sodišče je sicer ugotovilo, da sta državi storili več dejanj, ki pomenijo objektivne elemente (actus reus) genocida, vendar da v nobenem od primerov nista dokazali zahtevanega genocidnega naklepa (oziroma subjektivnih elementov - mens rea). Izid sodbe je bil povsem pričakovan, prav tako predvidljivi pa so bili tudi politični odzivi in izkrivljene razlage sodbe v obeh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Oče zaradi neskrbnosti slovenskih organov devet let ni videl hčerke

Matic Kumer, 5.3.2015

Varstvo človekovih pravic

Matic Kumer, Pravna praksa, 9/2015Pritožnik, slovenski državljan, je šele po devetih letih, odkar sta se s partnerico razšla, dosegel (pravnomočno) odločitev slovenskih organov o stikih z njuno hčerko. Za izvršitev te odločitve pa si je zaman prizadeval nadaljnja štiri leta. Kljub dejstvu, da je dolgotrajnost deloma zakrivila tudi mati, ki se je preselila v Avstrijo in se postopkov ni udeleževala, je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razsodilo, da je nedopustno trajanje predvsem posledica ravnanja slovenskih organov, ki niso izrabili možnosti mednarodnega sodelovanja z avstrijskimi organi ali so jo uveljavili z odlašanjem. Ker je treba v postopkih odločanja o razmerjih med starši in otroki ravnati posebej skrbno, je ESČP Slovenijo obsodilo zaradi kršitve pritožnikove pravice do družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Preslepitve na meji in onkraj pregona

dr. Zoran Kanduč, 5.3.2015

Kultura in umetnost

dr. Zoran Kanduč, Pravna praksa, 9/2015Znanstvena monografija Preslepitve na meji in onkraj pregona - Analiza poslovnih goljufij in zlorab položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v pravosodni praksi, ki jo je izdelal dr. Ciril Keršmanc (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2014, 412 strani), si nedvomno zasluži najvišjo oceno. In iskreno občudovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Obvladovanje korupcije v EU

mag. Bećir Kečanović, 6.3.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 9/2014Evropska komisija je 3. februarja 2014 objavila prvo Poročilo o boju proti korupciji, v katerem bo zainteresirani bralec najbrž pogrešal več informacij, kako na obvladovanje korupcije v posameznih članicah vpliva delovanje institucij EU in obratno, saj so ene in druge sestavni del skupnega okolja oziroma transnacionalnega konteksta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 6.3.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 9/20147. marec 1274 - Tomaž Akvinski V Fossanovi (Italija) je umrl italijanski filozof in teolog, glavni predstavnik srednjeveške sholastike, Tomaž Akvinski. Pisal je komentarje k najpomembnejšim Aristotelovim spisom, znana pa je tudi njegova obramba vere pred pogani. Njegova filozofija je poskus
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Mutuum debitum est nativitati cum mortalitate: forma moriendi causa nascendi est.

Janez Kranjc, 6.3.2014

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 9/2014Misel je vzeta iz Tertulijanove razprave De carne Christi (6, 35). Po naše bi se glasila "Rojstvo in smrt imata med seboj vzajemen dolg; načrt umiranja je razlog rojstva". Tertulijan (Quintus Septimus Florens Tertullianus, ok. 150-ok. 230) je bil doma iz Kartagine. O njegovem življenju je znanega malo, v glavnem le to, kar izvemo iz njegovih lastnih navedb. Verjetno se je že mlad preselil v Rim in tam delal kot odvetnik. Ali je pisal tudi pravniške spise, ni gotovo. Jurista Tertulijana namreč omenjata Ulpijan in Justinijan. Za domnevo, da gre za isto osebo, nimamo dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Padanje cen nepremičnin lahko ustavi le višja sila

mag. Sandi Kodrič, 7.3.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 9/2013V logiki poznamo miselni paradoks vsemogočnosti, ki si v eni od različic zastavlja naslednje vprašanje: "Kaj se zgodi, ko nepremagljiva sila deluje na nepremakljiv predmet?" Predpostavka seveda je, da taki dve stvari dejansko obstajata.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Homo, qui in homine calamitoso est misericors, meminit sui

Janez Kranjc, 7.3.2013

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 9/2013Pred seboj imamo rek Publilija Sirca, ki bi se slovensko glasil "Človek, ki je usmiljen do nesrečnika, misli nase". Publilijeva misel se zdi nenavadna. Pomoč revežu pojmujemo kot nesebičnost v smislu odvračanja misli od sebe k sočloveku, ki je v stiski. Z njim smo pripravljeni deliti, kar imamo. To nujno pomeni, da bomo imeli sami manj. Zato se zdi mnenje, da mislimo nase, ko pomagamo drugemu, na prvi pogled nelogično. Bolj razumljivo postane, če upoštevamo značilnosti avtorja in časa, v katerem je nastalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 7.3.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 9/20137. marec 322 pr. n. št. - Aristotel Umrl je grški filozof Aristotel. Zelo znana je njegova razdelitev filozofije na teoretsko, praktično in poietično. 8. marec 1910 - Ženska enakopravnost Ameriške socialistke so prvič demonstrirale za žensko enakopravnost. To je spod
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Contradictio in adiecto - regulacija "dereguliranega" postopka vrednotenja tujega izobraževanja?

dr. Polonca Kovač, 8.3.2012

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 9/2012Konec lanskega leta, natančno 17. decembra 2011, se je začel uporabljati novi Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZVPI), ki je nadomestil predvsem prejšnji Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI). Eden ključnih namenov novega zakona je glede na obrazložitve pripravljavca zakona, tj. resornega ministrstva (tedaj Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - MVZT), deregulacija področja. V tem okviru so bili redefinirani pravna narava postopka vrednotenja tujega izobraževanja, vloga organov v tem postopku in značaj akta, poimenovanega "mnenje", ki ga ministrstvo izda na opcijsko zahtevo prosilca. V prispevku kritično vrednotim novo, zlasti procesnopravno ureditev v tem delu, saj zakonsko besedilo zaradi nekaj kontradiktornih rešitev prinaša več vprašanj kot odgovorov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Zakon o javnih zbiranjih s komentarjem

Blaž Kovač, 8.3.2012

Kultura in umetnost

Blaž Kovač, Pravna praksa, 9/2012Konec preteklega leta je izšel Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) s komentarjem avtorja Mileta Nuniča (GV Založba, Ljubljana 2011, 150 strani). Vsakdo ima pravico do (mirnega) zbiranja in združevanja, tako organizacijsko (denimo društva, kar sicer ne spada v domet ZJZ) kot tudi fizično na javnih dogodkih. ZJZ ureja pravna pravila vsebine in postopkov javnih zbiranj in s tem izvrševanje te človekove pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 8.3.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 9/20128. marec 1910 - Ženska enakopravnost Ameriške socialistke so prvič demonstrirale za žensko enakopravnost. To je spodbudilo Klaro Zetkin, nemško borko za pravice žensk, da je na drugi ženski konferenci v Köbenhavnu 8. marec predlagala za praznik žensk. Prvič so ga praznovali že leto po tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Avtonomnost oblasti kot odgovornost - določanje in odločanje v habilitacijskih postopkih na univerzi

Polonca Kovač, 10.3.2011

Višje in visoko šolstvo

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 9/2011Na področju visokega šolstva je za razvoj znanosti, področnih ved in dejavnosti pedagogike in raziskovanja, s tem pa za razvoj družbe kot celote, zelo pomembno ustavno načelo univerzitetne avtonomije. Toda nekateri razumejo avtonomijo kot neomejeno oblast upravljavcev visokošolskih zavodov v razmerju do (pravic in pravnih interesov) zaposlenih in študentov. To se neredko kaže tudi v nespoštovanju temeljnih procesnih kavtel za varstvo podrejenih udeležencev v javnopravnih razmerjih kot ključne razsežnosti demokratične države in formalne zakonitosti. Tipičen primer je izvajanje habilitacijskih postopkov na univerzi, v katerih se v praksi na različne načine skuša obiti temeljna načela zoper arbitrarno odločanje, celo na ravni statuta univerze, denimo tako, da bi lahko ista oseba odločala o pritožbi zoper odločitev prve stopnje, čeprav je že sodelovala v predhodnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Exceptio illegalis v primeru Lafarge cement

Adrijana Viler-Kovačič, 10.3.2011

Varstvo okolja, Upravni postopek in upravne takse

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 9/2011V PP, št. 5/2011, je bil objavljen prispevek Zasavčani odpornejši na strupene emisije kot drugi?, v katerem je avtorica Anja Brglez navedla, da je bilo v postopku in odločbi Agencije RS za okolje (ARSO) pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za proizvodnjo cementa, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega (t. i. dovoljenje IPPC), mogoče najti številne pravne napake. V času pisanja prispevka je bila ta odločba sicer dokončna, ne pa tudi pravnomočna. Pred nedavnim je Upravno sodišče v upravnem sporu odločbo ARSO sicer odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, toda v razlogih za tako odločitev ni najti napak ARSO.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

zaznamovalo nas je

Darja Golob-Koritnik, 10.3.2011

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 9/201110. marec 1959 - Dalajlama v izgnanstvu Tibetanski voditelj dalajlama Tenzin Gyatso je 10. marca 1959 preko Himalaje pobegnil v Indijo, kjer je nadaljeval boj proti kitajski oblasti v Tibetu. 11. marec 1708 - Veto monarha Angleška kraljica Anne je dala kot zadnji angleški monarh
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Plačila podizvajalcem na projektih, pridobljenih z izvedbo javnih naročil

Potočnik Maja, Karin Julij, 10.3.2011

PRORAČUN, Obligacije

Maja Potočnik, Julij Karin, Pravna praksa, 9/2011Z novelo Zakona o javnih naročilih (ZJN-2B) so začele veljati poostrene določbe, ki se nanašajo na neposredna plačila podizvajalcem na projektih, pridobljenih z izvedbo javnih naročil, hkrati pa Vlada še ni sprejela nove Uredbe, s katero bi natančneje določila pravila in postopke za neposredno izvajanje plačil podizvajalcem, kot to določa isti zakon. Tako v vmesnem času velja stara Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (v nadaljevanju Uredba), ki pa ne le drugače kot ZJN-2 opredeljuje pojem podizvajalca, temveč je tudi v neskladju z drugimi kogentnimi določbami ZJN-2. S tem je na številna odprta vprašanja v zvezi z neposrednim plačevanjem podizvajalcem mogoče odgovoriti zgolj na teoretični ravni in za uporabo v vsakem konkretnem primeru posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄9

zaznamovalo nas je

Darja Golob-Koritnik, 4.3.2010

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 9/2010Članek iz revije Pravna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 9

Leto objave

2018(5) 2017(1) 2016(2) 2015(3)
2014(3) 2013(3) 2012(3) 2011(4)
2010(5) 2009(14) 2008(6) 2007(8)
2006(2) 2005(4) 2003(6) 2002(2)
1999(2) 1998(2) 1997(3) 1996(4)
1995(5) 1994(5) 1992(3) 1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov