O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 56)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Dodatek za delovno dobo pri javnih delih

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.10.2018

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38/2018Delodajalec ima zaposlenega delavca preko javnih del. Ali mu mora obračunati dodatek za delovno dobo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Dovoljeno število nadur pri delu s krajšim delovnim časom

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.10.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38/2018Delodajalec ima zaposleno delavko za krajši delovni čas 20 ur na teden (ne na podlagi posebnih predpisov). Koliko nadur lahko delavka v povprečju opravi na mesec?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Nekoga obtožiti, da bi se ob tem izgradili doktrina in sodna praksa?

mag. Matevž Krivic, 4.10.2018

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 38/2018V zadnji septembrski številki PP je najbrž mnoge zaskrbel ali tudi razjezil moj uvodnik ob zadevi Novič - jaz pa sem bil precej zaskrbljen (in so me zasrbeli prsti) ob naslednjih dveh "uvodnih" člankih: proti širjenju pojma sovražnega govora in za "resen pristop k na videz še tako banalnemu precedenčnemu primeru političnega kaznivega dejanja pri nas" v zadevi Šiško. Usmerjena sta sicer vsak v svojo smer (prvi svari pred prevelikim širjenjem kazenske represije, drugi pred njenim prehitrim omejevanjem), kar štejem - oboje skupaj - za dobro spodbudo za dodaten razmislek o teh pomembnih vprašanjih. Obe omenjeni temi se mi zdita zelo aktualni in pomembni tudi za naprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

O uporabi 158. člena ZPP in izrednem pravnem sredstvu zoper sklep o stroških

Igor Kovačič, 4.10.2018

Civilni sodni postopki

Igor Kovačič, Pravna praksa, 38/2018V množičnih individualnih delovnih sporih zaradi izplačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa se je postavilo vprašanje, ali je tožba po izpolnitvi zahtevka, ki je sicer utemeljena, pravočasno umaknjena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Katalonija in pravica do samoodločbe

Marko Krajnc, 4.10.2018

MEDNARODNO PRAVO

Marko Krajnc, Pravna praksa, 38/2018Dne 1. in 27. oktobra 2018 mineva eno leto od referenduma o neodvisnosti in kasnejše enostranske razglasitve neodvisnosti Katalonije, ki je v mednarodni skupnosti ponovno spodbudila razpravo o pravici do samoodločbe. Katalonsko vprašanje je precej pozornosti vzbudilo tudi v slovenski javnosti, saj si je tudi slovenski narod še ne tako dolgo nazaj s sklicevanjem prav na pravico do samoodločbe prizadeval za ustanovitev lastne države. Glede na to, da španska ustava odcepitve Katalonije kot avtonomne pokrajine ne predvideva, se kot ključno vprašanje zastavlja, ali mednarodno pravo daje posameznemu narodu pravico, da se lahko na podlagi na referendumu izražene volje odcepi od matične države. Prav tako je vprašljivo, ali gre primer Katalonije enačiti z nastankom Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Cave utare iis verbis, quibus quis possit laedi

Janez Kranjc, 4.10.2018

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 38/2018Rek neznanega avtorja, ki bi se slovensko glasil Nikar ne uporabljaj besed, ki bi lahko koga prizadele, je še posebej aktualen v današnjem trenutku, ko smo priča polemikam okrog vprašanja mej svobode govora oziroma boju proti sovražnemu govoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Neomejenost pooblastila

Alenka Križnik, 4.10.2018

Zakonska zveza in družinska razmerja, Upravni postopek in upravne takse

Alenka Križnik, Pravna praksa, 38/2018Primer iz prakse me je napeljal k razmišljanju, kako zavarovati interese osebe, ki je pred mnogo leti pooblastila odvetnika za zastopanje v vseh postopkih, vendar pa ta odvetnik ne deluje (več) v njeno korist. Tudi če ji center za socialno delo (CSD), ki je na podlagi 216. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) dolžan zavarovati interese take osebe, postavi primernega skrbnika, varovančevih koristi ni mogoče takoj zaščititi. Skrbnik lahko začne opravljati naloge šele, ko postane odločba o postavitvi skrbnika pravnomočna, kar pa lahko, če odvetnik vlaga pravna sredstva in tako zavlačuje postopke zaradi zaščite interesov nasprotne stranke, in ne svojega klienta, traja precej dolgo. Pri tem moramo upoštevati tudi 5. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv), na podlagi katerega je odvetnik dolžan odkloniti zastopanje stranke, če je kdaj zastopal ali še vedno zastopa nasprotno stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Suspenz pogodbe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.10.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38/2017Delavki bi radi omogočili, da bi še eno leto po koncu porodniškega dopusta ostala doma z otrokom, vendar brez nadomestila plače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Problematika obdavčevanja dohodkov iz tujine

mag. Matjaž Kovač, 5.10.2017

Davki občanov in dohodnina

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 38/2017Če prebivate v Sloveniji, dohodek pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije. To pomeni, da morate davčnemu organu v Sloveniji poročati tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (tj. od svetovnega dohodka). Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku dohodke, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz delovnega razmerja, pokojnine).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Neodvisnost družb s kapitalsko naložbo države

Goran Kitić, 5.10.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Goran Kitić, Pravna praksa, 38/2017Državni zbor je 28. marca 2014 sprejel Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1). Iz obrazložitve zakona izhaja, da je njegov namen doseči ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od ostalih funkcij in s tem preprečevati nasprotja interesov. Tudi iz besedila zakona izhaja podobno, in sicer da je njegov namen doseči pregleden sistem upravljanja naložb z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti. Namen tega prispevka je prikazati razumevanje in spoštovanje načela samostojnosti in neodvisnosti v praksi, zlasti z vidika prepovedi poseganja v neodvisnost družb s kapitalsko naložbo države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Id optimum nobis uidetur quod petitores laudatoresque multos habet, non id quod laudandum petendumque est

Janez Kranjc, 6.10.2016

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 38/2016Misel je vzeta iz Senekovega spisa De otio. Beseda otium pomeni prosti čas, brezdelje, v kontekstu Senekove razprave pa življenje brez javnega udejstvovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Iskali smo rešitve, vendar smo naleteli na kompleksen izziv

mag. Sandi Kodrič, 6.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 38/2016Razbremenitev kratkotrajnega sobodajalstva prek spletne platforme Airbnb je stična točka, ki nazorno demonstrira neučinkovitost slovenske izvršne oblasti: nezaupanje do podjetništva, zatiskanje oči pred realnostjo, obsedenost z nadzorovanjem, prelaganje odgovornosti, vse do tipičnega končnega sklepa: nič se ne da narediti in nihče ni odgovoren za to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Desetletja neskladnosti določbe ZOR in OZ z Ustavo RS

Jože Korpič, 6.10.2016

Obligacije

Jože Korpič, Pravna praksa, 38/2016Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-88/15-9 z dne 15. oktobra 2015 ugotovilo neskladnost 204. člena ZOR z Ustavo RS. Ker se izpodbojna določba ZOR ne uporablja več, je Ustavno sodišče ugotovilo le neskladnost z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Sorazmernost in doniranje in vitro zarodkov v znanstvene namene

Jaka Kukavica, 30.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Jaka Kukavica, Pravna praksa, 38/2015Zaradi narave zadev, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) poklicano obravnavati, je pogosto v položaju, ko mora odgovoriti na etično občutljiva vprašanja, ki so za sodniško presojo praviloma zahtevnejša. Čeprav se ESČP pogosto poskuša izogniti obravnavi takih vprašanj, je v zadevi Parillo proti Italiji jasno odgovorilo, da prepoved doniranja in vitro zarodka v znanstvene namene ne krši 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Kakšna skupna azilna in migracijska politika?

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 38/2015V kakofoniji improviziranih odzivov na množične prihode beguncev in migrantov je slišati tudi pozive, da je treba spoštovati pravila skupne azilne in migracijske politike EU. Katere skupne politike? Sama je ne vidim. Vidim nekaj pravil, o katerih so se države članice poenotile, ta pa se nanašajo pretežno na schengenski prostor, varovanje zunanje meje, postopke vračanja in azil. Zakonito priseljevanje in načrtovanje priseljevanja ostajata skoraj povsem zunaj politike EU. Države določajo vsaka svoja, zelo različna pravila, komu bodo omogočile prebivanje in pod kakšnimi pogoji. Izjema so visokokvalificirani delavci in raziskovalci, za katere so pogoji poenoteni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Predvidene spremembe ZGD-1 zaradi spremenjenih pravil računovodenja

Silva Koritnik Rakela, 2.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Silva Koritnik-Rakela, Pravna praksa, 38/2014Pravila računovodenja so pomembna tako za sestavljavce letnih poročil kot tudi za njihove uporabnike. Slovenija mora pri postavitvi svojih pravil upoštevati zakonodajo EU. Lani sprejeta t. i. nova računovodska direktiva 2013/34/EU ponuja državam članicam številne izbirne možnosti. V Sloveniji smo se že skoraj odločili. Skoraj zato, ker je do 30. septembra 2014 še čas, da podamo pripombe k predlogu spremenjenih ali pa povsem novih členov, ki bodo vključeni v novelo Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1I. Poglejmo si spremembe nekaterih členov 8. poglavja ZGD-1 (Poslovne knjige in letno poročilo), ki se nam obetajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 3.10.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 38/20134. oktober 1565 - Peter Pavel Vergerij V Tübingenu je umrl koprski škof, pravnik, verski reformator in sodelavec Primoža Trubarja Peter Pavel Vergerij. Po doktorskem študiju prava v Padovi je najprej opravljal notarsko službo, po smrti žene pa je postal duhovnik. Leta 1536 je postal modrušk
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Več zakonov, več tatov in razbojnikov

mag. Sandi Kodrič, 3.10.2013

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 38/2013"Kolikor več je prepovedi, toliko siromašnejše je ljudstvo ... Več ko je zakonov, več je tatov in razbojnikov." Tako se je kitajski mislec Lao Zi v 57. izreku Dao de jinga, temeljnega dela starodavne filozofije daoizma, pred dvema tisočletjema in pol dotaknil razmerja med državo, zakoni in ljudstvom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Z zunajsodnim finančnim prestrukturiranjem do večje gospodarske aktivnosti

mag. Mojca Kunšek, 3.10.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 38/2013Vlada RS ocenjuje, da v času, ko so slovenska podjetja prezadolžena, banke pa največje upnice podjetij, nujno potrebujemo zakonodajni okvir, ki bo spodbujal zadolžena podjetja in banke, ki jih financirajo, da naredijo dolg podjetij vzdržen in omogočijo, da podjetja normalno delujejo naprej in ohranj
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 4.10.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 38/20124. oktober 1565 - Peter Pavel Vergerij V Tübingenu je umrl koprski škof, pravnik, verski reformator in sodelavec Primoža Trubarja Peter Pavel Vergerij. Po doktorskem študiju prava v Padovi je najprej opravljal notarsko službo, po smrti žene pa je postal duhovnik. Leta 1536 je postal modrušk
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Sporna praksa obdavčitve dobička osebnih družb

Radujko Blaž, Kek Tamara, 4.10.2012

Davek od dohodka pravnih oseb

Blaž Radujko, Tamara Kek, Pravna praksa, 38/2012Davčna uprava RS (DURS) je v prvi polovici leta 2012 začela pozivati družbe, ki so ali so bila organizirane v statusni obliki družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) ali komanditne družbe (k. d.), da naj neto dobiček (ustvarjen po obdavčitvi z rednim davkom na dohodek od pravnih oseb), pridobljen v letih od 2007 do 2011, (samo)obdavčijo z davčnim odtegljajem iz naslova dividende, kot to določa pojasnilo Generalnega davčnega urada št. 4210-151/2010 z dne 16. decembra 2010, ki je bilo objavljeno na spletnih straneh DURS-a. V svojem pozivu k obračunu davčnega odtegljaja pristojni davčni uradi na kratko povzamejo bistveni del tega pojasnila in hkrati predlagajo prejemniku poziva, naj v najkrajšem roku, vendar pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, odda davčni obračun odtegljaja z uporabo obrazca REK-2 v okviru postopka samoprijave po 55. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Nova pravila objav podatkov gospodarskih subjektov

mag. Mojca Kunšek, 4.10.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 38/2012Zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1G) je med drugim prinesla tudi več sprememb glede objav gospodarskih družb v poslovnem registru in glede javnih objav. Novosti pri prijavi sprememb podatkov podjetnikov V skladu z določbami Zakona o sodnem
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Optima hereditas a patribus traditur liberis gloria virtutis rerumque gestarum

Janez Kranjc, 6.10.2011

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 38/2011Gre za del Ciceronove misli iz spisa o dolžnostih (De off. I, 121). Slovensko bi se celotni odlomek glasil: Najboljša dediščina, ki jo starši lahko izročijo otrokom, bolj dragocena od slehernega premoženja, je slava njihovih kreposti in del; če jo onečastijo, je treba tako ravnanje obsoditi kot greh in zločin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 6.10.2011

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 38/20116. oktober 1918 - Narodni svet SHS Ustanovljen je bil narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov s sedežem v Zagrebu, ki je bil najvišje politično predstavništvo jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski monarhiji. Od razglasitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918 do združit
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄38

Katere človekove pravice so vredne več

Alenka Križnik, 6.10.2011

Človekove pravice

Alenka Križnik, Pravna praksa, 38/2011Živimo v času, ko se moramo naučiti premostiti predsodke o duševnih boleznih in najti razumno pot, da bomo znali ločevati med ogrožajočimi in zgolj motečimi posledicami teh bolezni za osebo in družbo ter nikakor delovati tako, da bi osebe s težavami v duševnem zdravju stigmatizirali. Centri za socialno delo so s sprejemom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) postali eden od možnih predlagateljev za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. Sprašujem se, kakšen cilj je zakonodajalec zasledoval z uvedbo tega postopka. Z njim se je namreč razširil krog subjektov, ki lahko predlagajo, da se oseba pridrži na zdravljenju brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, pogoji zanj pa so povsem enaki pogojem za sprejem v nujnem postopku, zaradi česar se zdi nesmiselno podajati predlog za sprejem brez privolitve, če torej že pred tem zdravniki niso ocenili, da oseba nujno potrebuje tako zdravljenje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 38

Leto objave

2018(7) 2017(3) 2016(3) 2015(2)
2014(1) 2013(3) 2012(3) 2011(4)
2010(4) 2009(8) 2007(5) 2006(7)
2005(3) 2003(2) 2001(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov