O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 81)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Izredna odpoved delavca brez predhodnega postopka

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.3.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2018Delavec nam je vročil izredno odpoved, pri čemer nas ni niti predhodno pozval k odpravi kršitev niti ni o njih obvestil Inšpektorata RS za delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Do kod sega veljavnost nezakonitega občinskega predpisa?

Jasna Hojnik Kocjan, 15.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Cestni promet

Jasna Hojnik-Kocjan, Pravna praksa, 10/2018Nedavno je prišlo med občino in lastnikom zemljišča do stvarnopravnega spora glede obstoja služnosti po zemljišču v zasebni lasti v korist občine. Zemljišče v naravi je dvorišče ob stanovanjski hiši. Pred šestimi leti je z dovoljenjem prejšnjega lastnika po tem dvorišču potekala pot, ki so jo uporabljali vsi občani (tudi za vožnjo z avtomobili). Med sodnim postopkom pa je lastnik zemljišča presenečeno ugotovil, da je občina njegovo zemljišče z odlokom kategorizirala v občinsko cesto. Kakšna je torej pravica občine, da s svojim oblastnim aktom enostransko poseže v zasebno zemljišče, ter v katerih primerih in na kakšen način sme to storiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Notifikacija ADP

dr. Ivan Kristan, 15.3.2018

Ostalo

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 10/2018Zakaj je poziv za notifikacijo nasledstva ADP za dr. Vasilko Sancin "Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava"?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Osnova za izračun višine odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja

mag. Aleš Kaluža, 15.3.2018

Delovna razmerja

mag. Aleš Kaluža, Pravna praksa, 10/2018Določitev višine odpravnine je eno tistih vprašanj, za katero vsi mislimo, da je odgovor nanj očiten, ko pa primerjamo odgovore, ugotovimo, da se ti lahko zelo razlikujejo. Zmeda je povezana predvsem, če ne izključno, z določanjem osnove za odmero odpravnine. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Enako določbo je vseboval tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) iz leta 2002, zato je na mestu pričakovanje, da bo vprašanje določanja osnove po tolikem času razrešeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Nec quicquam insipiente fortunato intolerabilius fieri potest

Janez Kranjc, 16.3.2017

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 10/2017Misel je vzeta iz Ciceronovega filozofskega spisa Lelij o prijateljstvu (Laelius de amicitia 54). Slovensko bi se glasila: Nič ne more postati bolj neznosno kot nespameten človek, ki je (na hitro) postal bogat in vpliven.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Obojestranska volja za odlog upokojitve

mag. Sandi Kodrič, 16.3.2017

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 10/2017Iz časov dodiplomskega študija na ljubljanski univerzi pred tridesetimi leti mi je ostal v spominu neki ostareli profesor. S težko roko je komajda pisal na tablo, predaval je počasi, jezik se mu je zatikal, skratka, mučile so ga starostne tegobe. In vendar je bil predstojnik katedre in nosilec predmeta, katerega vsebina je bila, kot smo študenti kmalu ugotovili, dokaj zastarela. Njegov "mladi" asistent je bil star že več kot štirideset let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Še o mnenju komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 16.3.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2017V Pravni praksi št. 9 je bil objavljen odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) na moj prispevek v Pravni praksi št. 3-4. Ministrstvu se zahvaljujem za odziv, saj gre v praksi res za perečo temo, glede katere pa je predvsem pri delodajalcih kar nekaj odprtih vprašanj. Ministrstvo v uvodu izpostavlja moj citat "mnogo delodajalcev je zmotno prepričanih, da zaradi negativnega mnenja komisije nimajo podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu" in poudarja, da se s tem ne more strinjati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Financiranje partikularnih interesov z javnim denarjem

mag. Sandi Kodrič, 10.3.2016

PRORAČUN

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 10/2016Državno sponzorirani aktivizem prek televizijskih in radijskih valov ter drugih medijev ima že dolgo zgodovino. Še iz prejšnje države se spomnimo marketinške akcije "Rad imam mleko", pozneje so nas opominjali s sloganom "Vsi drugačni, vsi enakopravni", pred nekaj leti so nas s serijo nadležnih filmčkov zasliševali "Ali ste ta teden že jedli ribe?". Lani so slovenskemu občinstvo servirali čudaško trditev "Vsi smo migranti", nedavno pa so poskušali vzbuditi zgražanje nad neenakostjo spolov, med drugim z veleplakati z različno velikima črkama M in Ž. Seveda so sodobne kampanje tudi digitalne, zato tudi po izteku akcij njihova vsebina živi še naprej na naslovih (radjemribe.si), (vsismomigranti.si) in (uravnotezenost.si).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Poznavanje svojega pravega izvora - pravica ali dolžnost otroka?

Tina Kraigher Mišič, 10.3.2016

Varstvo človekovih pravic

Tina Kraigher-Mišič, Pravna praksa, 10/2016Mandet proti Franciji, št. 30955/12, 14. januar 2016 UVOD: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v tem primeru največjo korist otroka prepoznalo v pravici do poznavanja svojega izvora, čeprav otrok (pritožnik), v času odločanja sodišča star 15 let, svojih korenin sploh ni hote
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Sprememba skrbništva zaradi odhoda v tujino

mag. Barbara Mazovec Kšela, 10.3.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Barbara Mazovec-Kšela, Pravna praksa, 10/2016Mama, ki ima popolno skrbništvo nad 15-letnim otrokom, se namerava preseliti v tujino, v tem času pa naj bi otrok živel pri očetu. Kako najhitreje urediti konkretno situacijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Qui caret argento, frustra utitur argumento. Qui dare scit, non qui dicere, rhetor erit.

Janez Kranjc, 12.3.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 10/2015Avtor reka je angleški epigramatik John Owen (Ioannes Audoenus - okrog 1564 do okrog 1622). Pod naslovom Novo govorništvo (Rhetorica nova) ga je objavil v prvi knjigi svoje zbirke epigramov. V slovenskem prevodu bi se glasil: Zaman argumentira, kdor mošnje ne odpira. Govornik je ta, kdor podkupiti, ne kdor govoriti zna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Obvezno cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim

Neža Kompare, 12.3.2015

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Neža Kompare, Pravna praksa, 10/2015V zadnjem času se vse več staršev ne strinja več s sistemom preventivnega obveznega cepljenja otrok proti nalezljivim boleznim, kot ga poznamo v Sloveniji. Zahtevajo lastno in informirano odločanje. Prostovoljno cepljenje otrok je že uzakonjeno v številnih evropskih in tudi neevropskih državah. Ministrstvo za zdravje čaka nedvomno težka odločitev, saj absolutnega zmagovalca v razpravi med zagovorniki kolektivne imunosti prebivalstva, zagotovljene z obveznim cepljenjem, in zagovorniki pravice staršev do svobodnega odločanja o cepljenju otrok ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 13.3.2014

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 10/201413. marec 1741 - Jožef II. Rodil se je avstrijski cesar Jožef II., ki je nadaljeval razsvetljenske reforme svoje matere Marije Terezije. 1848 - Začetek marčne revolucije na Dunaju Revolucionarno vrenje leta 1848 se je razširilo po vsej Evropi, tudi na Dunaj. Namen revolucije je bil
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 14.3.2013

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 10/201314. marec 1879 - Albert Einstein V Ulmu v Nemčiji se je rodil fizik Albert Einstein, utemeljitelj posebne in splošne relativnostne teorije. Njegov največji uspeh je odkritje razmerja med energijo, maso in hitrostjo, kar je eden od temeljev sodobne fizike. Leta 1921 je prejel Nobelovo nagrad
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Novi Zakon o delovnih razmerjih - korak bližje k prožni varnosti?

Igor Knez, 14.3.2013

Delovna razmerja

Igor Knez, Pravna praksa, 10/2013Vsakih nekaj let se socialni partnerji združijo za istim omizjem z namenom prilagoditi stopnjo varnosti zaposlitve poslovnim procesom zaradi vse hitreje razvijajočega se in spreminjajočega se poslovnega okolja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je bil sprejet v Državnem zboru 5. marca 2013 po več kot petmesečnih pogajanjih s socialnimi partnerji. V primerjavi s prejšnjo spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) so bila tokratna pogajanja bistveno krajša, kar pa ne odraža teže dogovorjenih oziroma usklajenih sprememb. V nadaljevanju si poglejmo samo nekatere najpomembnejše rešitve, saj so ukrepi preobširni, da bi lahko predstavili in strokovno obrazložili vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Letno poročilo v času recesije z obsežnejšimi razkritji

mag. Mojca Kunšek, 14.3.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 10/2013Letno poročilo je temeljni dokument vsake gospodarske družbe in naj bi odsevalo realni položaj poslovnega subjekta. Glede na to, da časi poslovanju podjetij niso naklonjeni in da se marsikatero podjetje ubada z različnimi težavami, pa je toliko bolj pomembno, da podjetje v letnem poročilu predstavi,
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Skupna oporoka in fidejkomisarična substitucija ponovno v ZD?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.3.2013

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2013Zakon o dedovanju (ZD) instituta skupne oporoke in fidejkomisarične substitucije ne pozna. Poznamo sicer vrsto pogodb, ki jih stranke lahko sklenejo, vendar v praksi kljub temu občutimo pomanjkanje institutov, s katerimi bi lahko zapustnik razpolagal za časa življenja, učinki pa bi nastopili po njegovi smrti tako, da bi bilo razpolaganje dokončno. Zakonodajalec je razmerja za primer smrti uredil po svojih najboljših močeh, vendar ni upošteval pogostih življenjskih primerov. Osredotočila se bom na vprašanje, ali bi bilo smiselno skupno oporoko in fidejkomisarično substitucijo, glede na njune značilnosti, vnovič uvesti v naš pravni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Uradne osebe odslej tudi nadzorniki in uprave podjetij v državni lasti

mag. Mojca Kunšek, 15.3.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Uprava

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 10/2012Z novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-B), ki velja od sredine minulega leta, so člani organov vodenja in nadzora v družbah, ki so v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti, pridobili status uradne osebe. Zakon o integr
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Dodatni dnevi dopusta javnih uslužbencev zaradi otrok

Mateja Kosirnik, 15.3.2012

Delovna razmerja

Mateja Kosirnik, Pravna praksa, 10/2012Ker se približuje 31. marec, ko moramo biti zaposleni pisno obveščeni o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto, bom pojasnila eno od težav, s katero se v teh dneh srečujejo kadrovske službe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Ubi non est pudor nec cura iuris sanctitas pietas fides, instabile regnum est

Janez Kranjc, 15.3.2012

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 10/2012Pred seboj imamo odlomek iz Senekove tragedije Thyestes (215 ss). Tragedija povzema starogrški mit o mikenskem kralju Atreju, ki je boginji Artemidi obljubil žrtvovati najlepšo žival iz črede. Ko pa je v njej našel zlato jagnje, ga je dal ženi, da bi ga skrila pred boginjo. Žena ga je dala Atrejevemu bratu in svojemu ljubimcu Tiestu, ki se je z njegovo pomočjo polastil prestola. Atreju je sicer Hermes omogočil, da se je vrnil na oblast, ko pa je izvedel za ženino nezvestobo, se je bratu maščeval tako, da ga je povabil na gostijo, na kateri mu je postregel z mesom njegovih sinov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Socialna kapica in (ne)pravičnost

mag. Robert Kleindienst, 15.3.2012

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Robert Kleindienst, Pravna praksa, 10/2012Kako zelo različno se lahko v ekonomskem smislu dojema, kaj je (ne)pravično, se najbolj kaže v razpravah o možnostih uvedbe t. i. socialne kapice (omejitve plačevanja prispevkov nad določeno ravnijo posameznikovega dohodka). Problem je še toliko težji, ker se poleg tega na tehtnico postavlja tudi vprašanje splošne, makroekonomske koristi (ne)uvedbe socialne kapice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 15.3.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 10/201216. marec 1848 - Marčna revolucija tudi v Ljubljani Marčna revolucija se je hitro širila po vsej habsburški monarhiji in 16. marca so tudi v Ljubljani prebivalci mesta in okolice, del drobne buržoazije in študentje, pripravili revolucionarne manifestacije. Napadli ter uničili so mitnice, ču
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄10

zaznamovalo nas je

Darja Golob-Koritnik, 17.3.2011

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 10/201117. marec 1848 - Narodne straže V Ljubljani in Celovcu so ustanovili narodno stražo z namenom varovanje reda in meščanskega premoženja, ki so ga kmetje in delavci uničevali med revolucionarnim vrenjem. Slovensko meščanstvo se tako ni pridružilo revoluciji, temveč je nastopilo proti njej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄10

V iskanju učinkovitega zdravila za digitalno piratstvo

Katarina Krapež, 17.3.2011

Intelektualna lastnina

mag. Katarina Krapež, Pravna praksa, 10/2011Sodobni pirati v digitalnem okolju s(m)o raznolika skupina. Med njimi sta poslovnež, ki si s posredovanjem nezakonitih kopij digitalnih vsebin zagotavlja visoke zaslužke, in najstnik, ki brezplačno in brez avtorjevega dovoljenja prenese elektronsko kopijo priljubljene glasbe. Našteti "razbojniki" kršijo avtorsko pravico, vendar niso enako nevarni za družbo in jih ne moremo obravnavati enako, so poudarili razpravljavci na konferenci o avtorski pravici v digitalnem okolju, ki jo je organizirala poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon s poslansko skupino S&D 11. marca v Ljubljani in s tem opozorila na enega od številnih problemov sodobne avtorskopravne ureditve e-okolja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄10

Nismo rojeni le zase: beležke učenca duhovnosti

Janez Kranjc, 17.3.2011

Kultura in umetnost

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 10/2011Dr. Marko Pavliha, ki sodi med najbolj prepoznavne živeče slovenske pravnike, je svojo obsežno, prek 400 enot obsegajočo bibliografijo obogatil še z eno knjigo. Vendar pa knjiga Nismo rojeni le zase (Založba Libris, 2010, 176 strani) ni niti znanstvena niti strokovna, pa tudi pravna ne. Še najbolj bi se ji podal grški izraz parerga, ki ga je za svoja dela uporabil tudi Martin Pegius. Gre namreč za rezultat nepoklicnega, ljubiteljskega dela. Avtor z njo ne naskakuje visokih strokovnih ciljev in znanstvene slave, ampak se v njej loteva tistega, kar mu je poleg poklica najbolj pri srcu in meni, da bi moral s tem seznaniti tudi druge.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 10

Leto objave

2018(4) 2017(3) 2016(3) 2015(2)
2014(1) 2013(4) 2012(5) 2011(5)
2010(5) 2009(11) 2008(10) 2007(5)
2006(3) 2001(4) 2000(4) 1999(4)
1997(2) 1995(3) 1994(1) 1992(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov