O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 69
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1704)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Plačilni roki za državne obveznosti po pravu Unije

Zoran Skubic, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 13/2020Ni še daleč čas, ko je bila tudi Slovenija v kar precej resnih škripcih, in to tudi pri finančni likvidnosti organov javne oblasti. Eden prvih simptomov, da se je finančna kriza, ki se je pričela leta 2008, počasi razlezla še v realni sektor, je bilo prav občutno povečanje plačilne nediscipline, in to tudi, ko je govora o dolžnikih iz vrst subjektov javnega sektorja. In prav na to dejstvo se je zakonodajalec Unije leta 2011 odzval s sprejemom Direktive proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih, ki je za vse javne subjekte, ki so (hkrati) dolžniki v tovrstnih poslih, določil maksimalni plačilni rok največ 60 koledarskih dni. Kot skrajni rok za prenos Direktive v nacionalno zakonodajo je bila določena sredina marca 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Zbornik 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Jan Stajnko, 2.4.2020

Kultura in umetnost

Jan Stajnko, Pravna praksa, 13/2020Med 3. in 4. decembrom 2019 je v Portorožu potekala že 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije. V okviru vsakoletnega druženja, ki predstavlja (še kako dobrodošel in nujen) most med dvema izhodiščno različnima strokama, je bil tudi letos izdan zbornik prispevkov. Gre za čtivo, ki ga vsako leto z veseljem vzamem v roke, saj kot ogledalo odseva raven slovenskega kazenskega prava in kriminologije ter opozarja na nedavne premike in fokus raziskovalcev z obeh področij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ali je zaprtje trgovine višja sila?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 2.4.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 13/2020Delodajalec je moral trgovino na podlagi odloka Vlade RS zapreti. Nekaj delavcem je odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. • Ali lahko drugim delavcem odredi čakanje na delo zaradi višje sile?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Kvota ur dovoljenega dela upokojenca

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 12/2020Pri delodajalcu dela več upokojencev. Ker ima sezonsko dejavnost (gostinstvo), ga zanima, ali lahko tudi njim neenakomerno razporedi delovni čas ob upoštevanju letne dovoljene kvote ur, ki jih upokojenec lahko opravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Ali je e-knjiga sploh kdaj "rabljena"?

Zoran Skubic, 26.3.2020

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2020Tehnološke inovacije, zlasti pri razvoju tabličnih računalnikov, so približale e-knjige tudi povprečnemu potrošniku. Pred časom, v obdobju razmaha Amazonovega Kindla, so se obravnavale celo kot resna konkurenca njihovim tiskanim različicam. Do zatona tiskanih knjig vseeno ni prišlo, se pa je pojav e-knjig v vsakdanjem življenju utrdil do te mere, da je nanj hočeš nočeš postalo pozorno tudi pravo. Tako je bil Veliki senat Sodišča (EU) pred kratkim soočen z zanimivo pravno "zagato" v zvezi z nematerializirano (digitalno) vsebino. Je torej dopustno, da lastnik, ko kupi izvod e-knjige, s tem izvodom nato prosto lastninskopravno razpolaga, vključno z upravičenjem, da ga proda drugemu. Oziroma povedano drugače, ali je izvod e-knjige sploh kdaj zares - rabljen?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Izredni dopust za prvošolčka

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2020Z letošnjim letom moramo dati delavcem, ki bodo imeli prvošolčka, en dan letnega dopusta več. • Ali jim ga odmerimo že pri marčevski odmeri dopusta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Nedogovorjena sprememba izvorne kode računalniškega programa je kršitev pogodbenih obveznosti

Zoran Skubic, 19.3.2020

Obligacije, Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2020Živimo v vse bolj digitaliziranem svetu, ki ga zlasti na področju prava pestijo "stare" meje, aksiomi in prepričanja. Ti niso več kos novim izzivom, ki v bistvenem izvirajo iz zgoraj omenjenega dejstva. Računalniška koda je postala svetovna lingua franca, ki jo posvečeni razumejo enako vsepovsod, kar pa za pravo žal ne velja. Pravo je namreč izrazito teritorialno, in to tudi, ko gre za tako "osnovna" vprašanja, kot je na primer področje civilne odgovornosti. Prav to dejstvo se je izkazalo kot še posebej pereče pri nedavni presoji Sodišča (EU) v francoskem primeru, kjer je šlo za pogodbeno kršitev, ki jo je zagrešila ena od pogodbenih strank s tem, da je nepooblaščeno posegla v izvorno programsko kodo. A ker francosko civilno pravo ne dovoli kumulacije zahtevkov iz naslova kršitve pogodbe z zahtevki, ki izvirajo iz civilnega delikta, je moralo Sodišče podati presojo tega vprašanja tako z vidika ureditve Direktive 2004/48 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine kot tudi Direktive 2009/24 o pravnem varstvu računalniških programov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Ali mora študent za študentsko delo opraviti zdravniški pregled?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.3.2020

VARSTVO PRI DELU

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2020Pri delodajalcu dela več študentov. Nekateri opravljajo pisarniško delo, drugi pa težja fizična dela. • Ali mora delodajalec tudi študente poslati na zdravstvene preglede na medicino dela?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Spremenjena interpretacija prepovedi skupinskega izgona, ne pa prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja

Bardutzky Samo, Samobor Ana, 12.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Tujci

dr. Samo Bardutzky, Ana Samobor, Pravna praksa, 10/2020Sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi N. D. in N. T. proti Španiji, št. 8675/15 in 8697/15, z dne 13. februarja 2020, da Španija ni kršila Protokola št. 4 k EKČP, ki je spremenil odločitev Senata z dne 3. oktobra 2017, je bila v mednarodni akademski skupnosti sprejeta večinoma kritično, v Sloveniji pa se je del politike nanjo odzval tudi s pobudami za zaostritev zakonodaje, ki ureja migracije in nadzor mej. Poleg tega so se pojavila tudi vprašanja, ali ne pomeni ta odločitev strasbourškega sodišča, da je Ustavno sodišče RS odločilo napačno, ko je septembra 2019 razveljavilo del 10.b člena Zakona o tujcih. Vendar pa je do tovrstnih zaključkov mogoče priti le, če spregledamo, kakšna stališča je ESČP v sodbi v resnici zavzelo, spremenilo ali ohranilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Dodatek za vrhunske športnike samo za državljane?

Zoran Skubic, 12.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 10/2020Prosto gibanje delavcev v Uniji zajema kar dve od njenih štirih temeljnih svoboščin, tj. pravice do prostega pretoka tako oseb kot tudi storitev. Vse svoboščine skupaj predstavljajo bistvo te povezave že od leta 1957. Skupnega notranjega trga, ki je conditio sine qua non Unije, si brez izpolnjevanja tudi te predpostavke sploh ni mogoče predstavljati. A kar naj bi bilo a priori samoumevno, se zna v nacionalnih ureditvah držav članic včasih kar hitro porazgubiti. Ozkosrčnost nacionalnih zakonodajalcev namreč pogosto ne pozna meja, ali bolje rečeno, jih ponekod precej lahkomiselno ponovno postavlja. So pa tudi mejni primeri. Sodišče (EU) je pred kratkim presojalo slovaško ureditev, ki vrhunskim športnikom, ki so v času nekdanje skupne češkoslovaške države dosegli najvišja priznanja, a so se pozneje kljub prebivališču na Slovaškem odločili za češko državljanstvo, zgolj zaradi tega dejstva odreka dodatke in ugodnosti (do katerih so sicer tovrstni športniki s slovaškim državljanstvom upravičeni).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Ali je BicikeLJ javno prevozno sredstvo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2020Delodajalca zanima, ali lahko kolo, ki se koristi na Urbano (BicikeLJ), in podobne sisteme v drugih mestih štejemo kot javno prevozno sredstvo. Vprašanje je relevantno pri določanju potnih stroškov zaposlenih na/z delovnega mesta, kjer se upošteva najcenejši javni prevoz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Kateri dodatki se še vedno lahko vštevajo v minimalno plačo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.3.2020

Plače v gospodarstvu, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2020Delodajalec ima v pogodbah o zaposlitvi z zaposlenimi določeno, da jim pripada gasilski dodatek. • Ali je ta dodatek izvzet iz minimalne plače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Zbiranje osebnih podatkov o lastnikih predplačniških SIM kartic

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Pravica do zasebnosti je v današnjem digitaliziranem svetu tudi zaradi našega lahkomiselnega in nepremišljenega obnašanja na spletu vse bolj "na udaru". Vse od nesrečnih dogodkov septembra leta 2001 pa je naša zasebnost še pod dodatnim mikroskopom takih ali drugačnih varnostnih služb. Tako niti ne čudi, da se o nas zbira vedno več podatkov, pogosto tudi "na zalogo". V času, ko skoraj ni več moč najti osebe, ki ne bi imela takih ali drugačnih mobilnih naprav, (primarno) namenjenih brezžični telefonski komunikaciji, pa so nacionalni represivni organi pogosto v zadregi, kako izvajati nadzor tudi nad tistim segmentom uporabnikov mobilne telefonije, ki za opravljanje tovrstnih komunikacijskih potreb uporabljajo predplačniške pakete. Ti že po svoji naravi uporabnikom zagotavljajo precej večjo anonimnost, kar pa nacionalnim zakonodajalcem ni po godu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Pravila kolektivnega izgona nezakonitih migrantov v luči EKČP

Zoran Skubic, 5.3.2020

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8-9/2020Nezakonite migracije so v ospredju politik Unije in njenih držav članic vsaj od izbruha sirske državljanske vojne leta 2011. Svoj neslavni vrhunec je omenjena problematika dosegla v letih 2015 in 2016, ko so se tudi čez slovenske vasi in mesta valile trume tako sirskih beguncev kot tudi ekonomskih migrantov, največ iz držav severne in severozahodne Afrike ter širšega območja Bližnjega vzhoda. Dogovor Unije s Turčijo, ki je ta tok zavrl, je povzročil, da so se migracije umaknile z naslovnic, nikoli pa niso in tudi ne bodo popolnoma izginile. To velja zlasti za tiste države članice Unije, katerih ozemlje je večinoma obkroženo s Sredozemskim morjem. Mednje zagotovo spadata zlasti Grčija in Italija ter seveda Malta in Ciper. Pri tem ni moč zanemariti niti Španije, ki ima še dodatno posebnost, in sicer dve eksklavi neposredno na afriški obali, ki sta hkrati tudi zunanji schengenski meji, Ceuto in Melillo na obali Maroka. In prav ozemlje Melille, ki je na kopenski strani že od leta 2014 obkroženo s trinajstimi kilometri trojne mejne ograje, ponekod visoke tudi šest metrov, je bilo v ospredju odločanja sedemčlanskega senata leta 2017, nedavno tega pa še Velikega senata strasbourškega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Dostopanje do zdravstvenih podatkov

Sonja Strle, 5.3.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 8-9/2020Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) obrnil z vprašanjem glede pravice posameznika, čigar zdravstveni podatki se obdelujejo, do informacije o vpogledih v njegove osebne podatke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Podaljšanje pogodbe delavcu na bolniški zaradi povečanega obsega dela

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 8-9/2020Delavec je zaradi začasno povečanega obsega dela zaposlil delavca za določen čas enega leta. Po enajstih mesecih dela je delavec nastopil bolniški stalež. Kaže, da bo delavec na bolniški še nekaj časa. Ko bo ozdravel, pa ga bo delodajalec potreboval. • Ali mu lahko podaljša pogodbo še za določen čas enega leta, čeprav bo delavec v času izteka prve pogodbe oz. sklenitve nove v bolniškem staležu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odškodninska odgovornost nezakonitih kartelov in poraba javnih sredstev

Zoran Skubic, 20.2.2020

Obligacije, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7/2020Temelj EU je skupni trg, bistvene predpostavke za njegov obstoj in delovanje v praksi pa sta - poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala - varstvo potrošnikov ter spoštovanje svobodne in poštene konkurence na trgu. Nedovoljeno kartelno določanje cen nedvomno izkrivlja konkurenco na relevantnem trgu, in sicer ne zgolj neposredno, tj. med udeleženci kartela, marveč tudi posredno povzroča dvig cen pri ostalih konkurentih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odgovor na objavljeno Izjavo Sodnega sveta v zvezi z nekaterimi medijskimi objavami o postopku oblikovanja mnenja za kandidate za Splošno sodišče EU

dr. Saša Sever, 20.2.2020

Sodišča, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Saša Sever, Pravna praksa, 7/2020Na to izjavo sem se primoran odzvati in pojasniti svoje ozadje tega za Sodni svet in Republiko Slovenijo nedostojnega postopka izbire kandidatov za sodnike Splošnega sodišča EU (SSEU). Izjava Sodnega sveta vsebuje, kar se mene tiče, povsem nepreverjeno in neresnično navedbo, da sem v medijih brez argumentov širil dvome o zakonitosti in pravilnosti postopka izbire sodnika SSEU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Soglasje za nadurno delo nad 170 ur

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020• Ali mora zaposleni za vsakokratno preseganje kvote nadurnega dela podpisati izjavo ali je dovolj, da jo podpiše, ko doseže kvoto 170 nadur, in izjava zadostuje do preseganja 230 nadur?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Društvo za medijsko kulturo v mednarodnem projektu YOU4EU o informacijah javnega značaja

Erce Maruša, Velički Patrik, Stajnko Jan, 20.2.2020

JAVNO OBVEŠČANJE

Maruša Erce, Patrik Velički, Jan Stajnko, Pravna praksa, 7/2020Člani Društva za medijsko kulturo, ki deluje na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in mu predseduje asistent za kazensko pravo Jan Stajnko, smo se prijavili na projekt YOU4EU in v sklopu natečaja Sodelovanje državljanov 2.0 idejno zasnovali aplikacijo, ki bi pripomogla k večji participaciji državljank in državljanov pri vključevanju v demokratično odločanje. Naša ideja je vsebovala pomožno mobilno aplikacijo, ki bi posameznika vodila skozi stopnje izpolnjevanja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prijavljena ideja ni bila uvrščena med finalne projekte, smo pa bili člani društva prek organizacije PINA povabljeni, da se udeležimo mednarodnih debat na temo vključevanja državljanov v različne procese znotraj EU oz. na temo relevantnih izzivov znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odpoved odpravnini v poravnavi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020

Obligacije, Civilni sodni postopki

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpravnine mu ni izplačal. Delavec je vložil tožbo in vtožuje nezakonitost odpovedi ter terja plačilo odpravnine. • Ali se delavec in delodajalec na poravnalnem naroku lahko dogovorita za nižje izplačilo odpravnine, kot gre delavcu po zakonu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Obveščanje etažnih lastnikov o izidu glasovanja

Sonja Strle, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Sonja Strle, Pravna praksa, 6/2020Informacijski pooblaščenec (IP) je v opisanem primeru obravnaval vprašanje, ali so etažni lastniki upravičeni do obvestila o izidu glasovanja, tako da se sestavi poimenski seznam, na katerem je navedeno, kako je posamezni etažni lastnik glasoval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Dan prenehanja pogodbe na podlagi sporazuma

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delavcu je prenehalo delovno razmerje na podlagi sklenjenega sporazuma. V njem smo zapisali, da "20. decembra 2019 preneha veljavnost pogodbe o zaposlitvi". • Na kateri dan mu preneha delovno razmerje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Minimalna višina malice in prevoza za šoferja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delodajalčeva glavna dejavnost je 49.410 (cestni tovorni promet). Včasih je veljala kolektivna pogodba za cestni tovorni promet, ki pa ne velja več. • Koliko mora delodajalec dati delavcu nadomestila za malico in prevoz? • Koliko mora delavec prejeti plače, kadar je na vožnji po tujini?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Ponovno o posegih izvršilne in zakonodajne veje oblasti v poljsko pravosodje

Zoran Skubic, 13.2.2020

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2020Vsak poseg drugih dveh vej oblasti v delo, predvsem pa delovanje ter dejansko izvrševanje pristojnosti neodvisne in samostojne sodne veje oblasti, je v demokratični družbi, ki naj bi bila utemeljena na vladavini prava, vedno razlog za skrb. Bridke in nedavne zgodovinske izkušnje nas učijo, da se je dokončni razkroj pravne države, s tem pa tudi organiziranega sistema varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pogosto pričel prav s pojavom tako ali drugače državno sponzoriranega sankcioniranja domnevno "neposlušnih" sodnikov in tožilcev. Ta lahko ima namreč izrazito mnogotere pojavne oblike, od prisilnega upokojevanja "prestarih" pravosodnih funkcionarjev pa vse do posebej prirejenih oblik disciplinskih postopkov, praviloma pod krinko populistične krilatice za "večjo učinkovitost in pravičnost". Pozornost so zato pritegnili nedavni ukrepi madžarskega, predvsem pa poljskega zakonodajalca, ki pod krinko takšne ali drugačne "lustracije" izvaja posege v tamkajšnjo sodno oblast. Pred kratkim je bil ponovno "na tnalu" Sodišča (EU) eden tovrstnih ukrepov. Šlo je za novo, tj. bolj "pravično" ureditev obravnavanja pritožb zoper "prisilno" upokojitev vrhovnih sodnikov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 69 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(39) 48(32) 47(39) 46(20)
45(19) 45-46(13) 44(32) 44-45(1)
43(25) 42(4) 42-43(11) 41(7)
41-42(16) 40(3) 40-41(16) 39(11)
39-40(30) 38(31) 38-39(7) 37(17)
37-38(1) 36(25) 36-37(16) 35(31)
34(37) 34-35(9) 33(33) 33-34(2)
32(14) 32-33(2) 31(4) 31-32(23)
30(3) 30-31(16) 29(4) 29-30(30)
28(20) 28-29(18) 27(29) 26(34)
26-27(2) 25(13) 25-26(3) 24(16)
24-25(26) 23(36) 23-24(2) 22(29)
Več...

Leto objave

2020(39) 2019(163) 2018(131) 2017(114)
2016(89) 2015(90) 2014(105) 2013(103)
2012(55) 2011(60) 2010(60) 2009(72)
2008(83) 2007(74) 2006(37) 2005(24)
2004(22) 2003(23) 2002(40) 2001(50)
2000(15) 1999(27) 1998(41) 1997(18)
1996(32) 1995(41) 1994(22) 1993(30)
1992(23) 1991(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov