O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 63
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1560)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Neustavna kategorizacija cest v zasebni lasti

Urška Stopar, 18.4.2019

Cestni promet

Urška Stopar, Pravna praksa, 16/2019V slovenskih občinah je v preteklosti prišlo do neustavnega položaja, ko so občine kategorizirale ceste v zasebni lasti, s čimer so de facto odvzele pravico lastnikom zemljišča do razpolaganja z zasebno lastnino. Kljub številnim ustavnim odločbam, strokovnim člankom in odločbam splošnih sodišč težava v nekaterih občinah še vedno ostaja in se pometa pod preprogo, pri čemer škodo trpijo lastniki takšnih zemljišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Skupna občinska uprava

Sonja Strle, 18.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 16/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o razmerju med občino ustanoviteljico in skupno občinsko upravo glede obdelave osebnih podatkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Privilegij zoper samoobtožbo in nadzorni (inšpekcijski) postopki

Stajnko Jan, Jakšić Jure, 18.4.2019

Inšpekcije

Jan Stajnko, Jure Jakšić, Pravna praksa, 16/2019Pod pojmom nadzorni postopek razumemo inšpekcijske, davčne, carinske in vse druge postopke nadzora nad spoštovanjem predpisov. Nadzorno funkcijo neposredno izvajajo nadzorni (inšpekcijski) organi preko uradnih oseb. Ti imajo poleg nadzornih pogosto tudi prekrškovne pristojnosti, imajo torej dvojno naravo. Med izvajanjem svoje temeljne funkcije nadzora lahko uradna oseba ugotovi, da je stranka izpolnila zakonske znake posameznih prekrškov in ji zaradi tega naloži ustrezno sankcijo. Ob tem se porodi vprašanje: "Ali se lahko dokazi, ki so zbrani v nadzornem postopku, zakonito uporabijo pri odločanju o prekršku?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Nepošteni pogoji v pogodbah: med zakonodajo in prakso

Sonja Strle, 18.4.2019

TRGOVINA

Sonja Strle, Pravna praksa, 16/2019Slovensko društvo za evropsko pravo je 21. marca 2019 na Evropski pravni fakulteti Nove univerze organiziralo predavanje dr. Petre Weingerl, docentke na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je doktorirala na Univerzi v Oxfordu. "Predavateljica iz prakse", kot jo je uvodoma predstavila prof. dr. Verica Trstenjak, je med predavanjem na primerih iz sodne prakse predstavila ureditev potrošniškega prava v luči Direktive 93/13 EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju Direktiva) in opozorila na nekatere razlike v slovenskem pravnem redu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Za katera pravna sredstva še obstaja izključna pristojnost slovenskega sodišča po Uredbi Bruselj Ia

dr. Jorg Sladič, 18.4.2019

Civilni kolizijski predpisi

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 16/2019Vprašanje izključne pristojnosti slovenskega sodišča v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb je že bilo predmet slovenske sodne prakse in je že doživelo odziv v teoriji. Znova pa si postavljamo vprašanje, za katera pravna sredstva po ZIZ je sploh mednarodno pristojno slovensko sodišče. Kasacijsko sodišče Francije je s sodbo z dne 20. marca 2019 pojasnilo vsebino pravnih sredstev v izvršilnem postopku, za katera so izključno pristojna sodišča držav članic. Pred Sodiščem EU pa poteka postopek, ki se nanaša na vprašanje izključne mednarodne pristojnosti za odločanje v pravdi o obstoju terjatev zaradi poplačila upnikov po izvršeni dražbi nepremičnine v izvršilnem postopku. Trenutno je popolnoma pravilen odgovor, da za pravna sredstva in za tožbe zaradi razdelitve kupnine izvršilne dražbe niso pristojna sodišča države, v kateri poteka izvršilni postopek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Vozovnica za vlak

Sonja Strle, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 15/2019Pobudnik je v italijanski poslovalnici kupil vozovnico za vlak. Med vožnjo z vlakom je kontrolor ob pregledu vozovnice presodil, da ta ni veljavna, zaradi česar je od pobudnika zahteval plačilo globe in izročitev osebnega dokumenta, s katerega si je izpisal osebne podatke. Obenem pa pobudnik ni prejel potrdila, da so s plačilom globe osebni podatki izbrisani. Na informacijskega pooblaščenca (IP) se je zato obrnil z vprašanjem glede dopustnosti takega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Prostovoljni gasilec se je poškodoval na intervenciji

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.4.2019

Požarna varnost, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2019Imamo zaposlenega delavca, ki je prostovoljni gasilec. Na intervenciji se je poškodoval, zato je v bolniškem staležu. • Kdo nosi stroške bolniškega nadomestila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Šola vožnje ni "šolsko ali univerzitetno izobraževanje" v smislu Direktive o DDV

Zoran Skubic, 11.4.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2019"Znanje vožnje avtomobila je v današnji družbi skoraj tako razširjeno kot znanje branja in pisanja - domala vsakdo ima vozniško dovoljenje. Toda ali je zaradi tega utemeljeno, da se usposabljanje za vožnjo oprosti davka pod pogoji, ki so enaki tem, pod katerimi je oproščeno poučevanje pisanja in branja?" S to mislijo v obravnavani zadevi se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja. Oziroma povedano drugače: če je na podlagi člena 132 Direktive o davku na dodano vrednost (DDV) obračunavanja tega davka oproščeno vsakršno "šolsko ali univerzitetno izobraževanje", mar ne bi na tej podlagi do tovrstne izjeme bila upravičena tudi dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, tj. dejavnost šol vožnje? In čeprav je v modernem, vse bolj prekarnem svetu izpit B ali C1 dostikrat večja prednost od marsikatere univerzitetne diplome, je bil odgovor Sodišča (EU) odločni "ne".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Posredovanje podatkov o zaposlenih policiji

Sonja Strle, 4.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 14/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o dopustnosti posredovanja osebnih podatkov zaposlenih policiji ob obisku tujega državnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Minimalna plača, dodatki, izvzetja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.4.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 14/2019V podjetju imamo več delavcev, ki jim izplačujemo minimalno plačo. Tisti delavci, ki so pri nas zaposleni že dlje časa, imajo v pogodbi o zaposlitvi določeno osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, novejši delavci pa minimalno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Prepoved diskriminacije na podlagi verske pripadnosti in (še) dopustna ureditev praznikov

Zoran Skubic, 4.4.2019

Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 14/2019Avstrijsko vrhovno sodišče je bilo pred nedavnim v luči Direktive 2000/78 in Listine EU o temeljnih pravicah (LEUTP) na podlagi zahtevka v višini 110 evrov soočeno z vprašanjem, vrednim 600 milijonov evrov. In to vsako leto. Pri tem je šlo za dilemo, do katere mere utegne biti nacionalna zakonodaja, ki ureja področje praznikov in s tem dela prostih dni, še dopustno diskriminatorna, in to na podlagi enega od najintimnejših človeških prepričanj - verske pripadnosti. Je torej dopustno, da imajo pripadniki določenih, čeprav manjšinskih verskih ločin vsako leto pravico do dodatnega dela prostega dneva, posvečenega izpolnjevanju verskih dolžnosti na ta, za to ločino posebej pomemben verski praznik? Odgovor Sodišča (EU) je bil - potrdilen. A ne na način, kot je to trenutno (še) urejeno v področnem avstrijskem zakonu ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Pametna mesta in problem osebnih podatkov

Sonja Strle, 28.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 13/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede obdelave osebnih podatkov za izvedbo sistema pametno mesto (Smart City), kamor spadajo spremljanje zasedenosti parkirnih površin, merjenje kakovosti zraka, zajem in merjenje porabe vode in energentov, razvoj pametne ulične razsvetljave in merjenje zadovoljstva občanov. Katere podatke občanov lahko občina pridobiva, uporablja in hrani za izvedbo tega projekta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Naš delavec ima popoldanski espe

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 28.3.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 13/2019Pri nas je zaposlen delavec, ki ima popoldanski espe. Njegova dejavnost sicer ni konkurenčna naši, vendar se mi kot njegov delodajalec ne strinjamo, da sploh ima espe, saj menimo, da je delavec zaradi popoldanske dejavnosti bolj utrujen in posledično ne dosega delovnih rezultatov, kot bi jih lahko dosegal, če bi bil bolj spočit. • Ali lahko delavcu preprečimo, da popoldne dela v svojem espeju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Zgodovinska prelomnica pri zaščiti žvižgačev v EU

dr. Alma Sedlar, 28.3.2019

Uprava, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Alma Sedlar, Pravna praksa, 13/2019Začasni sporazum o predlogu EU direktive o zaščiti žvižgačev (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti posameznikov, ki poročajo o kršitvah zakonodaje EU), ki so ga sredi marca po napornih pogajanjih sklenili Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija, predstavlja po oceni nevladne organizacije Transparency International zgodovinsko prelomnico na področju zaščite žvižgačev - posameznikov in posameznic, ki razkrivajo nepravilnosti v javnem interesu. Direktiva, ki se bo nanašala na širok spekter kršitev evropske zakonodaje, predstavlja minimalne standarde, posameznim državam pa bo prepuščeno, da same dodatno dvignejo raven zaščite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Iztek odpovednega roka v času bolniškega staleža pri poskusnem delu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.3.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 12/2019Delavcu smo vročili odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Ob izteku odpovednega roka je bil delavec na bolniški. • Ali mu delovno razmerje preneha z iztekom odpovednega roka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Meje veriženja in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj

Zoran Skubic, 21.3.2019

Cestni promet, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 12/2019Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj v svojem bistvu Unija sploh je, zlasti kar zadeva potrebe "navadnega" posameznika. Vse dokler nismo bili soočeni z vse bolj bizarnimi in katastrofalnimi okoliščinami, zapleti, pripetljaji in predvsem spodrsljaji, ki še vedno in vedno znova spremljajo prizadevanja za "varni" (če sploh) brexit, je bilo sleherniku precej težko na kratko opisati prednosti Unije. Skupna kmetijska politika? Štiri "svobode"? Notranji trg? Unija kot območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja? Vse preveč abstraktno. Prav opomin brexita pa vse državljane Unije neposredno uči, da ta povezava v svojem bistvu preprosto pomeni manj mej in omejitev. Manj omejitev pri prehodu mej, manj omejitev pri poslovanju v sosednji članici, manj težav pri selitvi, izobraževanju in zaposlitvi v "bližnji" tujini. Prav tu pa je ključno vzajemno priznavanje listin, ki jih izda ena članica, v drugih članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Vidiki varstva potrošnikov pri urejanju vplivnostnega marketinga v Sloveniji

Dženeta Schitton, 21.3.2019

TRGOVINA

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 12/2019Evropska zakonodaja in zakonodaje držav članic so se v preteklih desetletjih postopoma razvijale in sledile razvoju komunikacijskih tehnologij in v zadnjem času tudi množičnih spletnih storitev in družbenih omrežij. Tako so v obstoječo zakonodajo že bili vpeljani instituti, prilagojeni dejstvu, da je splet prevzel velik delež komunikacije med posamezniki in podjetji z javnostjo. V prejšnjih prispevkih smo obravnavali vplivnostni marketing, kot ga trenutno ureja Nemčija, ter pravni okvir, ki ga je nedavno postavila Evropska unija. Na tej podlagi lahko analiziramo dejansko stanje v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Osebni podatki na zavrženih dokumentih

Sonja Strle, 21.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 12/2019Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem o zavrženih dokumentih, na katerih so osebni podatki o klubu zvestobe na pobudnikovo ime. Ali trgovina, ki je izdala kartico, te osebne podatke lahko posreduje občinski inšpekciji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Dodatek za delovno dobo pri krajšem delovnem času

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.3.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2019Delodajalec ima zaposleno delavko A, ki je bila šest let zaposlena s polovičnim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode (ne po posebnih predpisih), zadnjih šest let pa je v istem podjetju zaposlena s polnim delovnim časom. Njena osnovna bruto plača za polni delovni čas je 2.000 evrov. Delodajalec ima zaposleno tudi drugo delavko B, ki je bila prvih šest let zaposlena s polnim delovnim časom, zadnjih šest let pa je pri istem delodajalcu zaposlena s polovičnim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode (ne po posebnih predpisih). Njena osnovna bruto plača za polovični delovni čas je 1.000 evrov. Dodatek za delovno dobo po kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, znaša 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Nedovoljen videonadzor ekološkega otoka

Sonja Strle, 14.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 11/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede dopustnosti videonadzora ekološkega otoka zaradi ponavljajočega se vandalizma nad premoženjem in zažiganja zabojnikov za smeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravdni stroški čezmejnih sporov majhne vrednosti

Zoran Skubic, 14.3.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2019Narava odločanja Sodišča (EU) o predhodnih vprašanjih, kot to ureja 267. člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU), je v svojem bistvu eliptična. Izhaja namreč iz posamične zagate pristojnega sodišča posamične države članice glede uporabe splošnih pravil prava Unije in se naknadno vanjo kreativno vrne. V pravosodni praksi Sodišča pa se ne pripeti pogosto, da je ta povratna zanka pravzaprav dvojna. A v nedavnem švedskem primeru se je pripetilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Kakšna bo Pravna fakulteta prihodnosti?

dr. Grega Strban, 14.3.2019

Ostalo

dr. Grega Strban, Pravna praksa, 11/2019Univerza v Ljubljani tako kot Pravna fakulteta, ena izmed njenih ustanovnih članic, letos postaja centenaria (stoletnica). Nekaj zapisov v tej reviji je v prejšnjih mesecih že bilo posvečenih njeni ustanovitvi in razvoju. Poznavanje zgodovine je pomembno. Omogoča nam jasnejšo opredelitev sedanjosti, hkrati pa nekoliko odstira tančico nevednosti, za katero se skriva prihodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Podnebne spremembe v luči mednarodnega in prava EU

Sonja Strle, 14.3.2019

Varstvo okolja

Sonja Strle, Pravna praksa, 11/2019Podnebne spremembe so eden od največjih izzivov, ki zadevajo celotno človeštvo. Ker je pojav tako obsežen, ga je treba obravnavati tako na ravni posamezne države kot tudi v okviru prava EU in mednarodnega prava. Izzive spopadanja s problematiko podnebnih sprememb v mednarodnem prostoru je v okviru tridnevne konference Pravo in podnebne spremembe, ki je potekala od 20. do 22. februarja 2019 na Pravni fakulteti v Ljubljani, nazorno predstavila prof. dr. Vasilka Sancin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Evropska direktiva o avdiovizualnih storitvah in podlage za ureditev vplivnostnega marketinga

Dženeta Schitton, 7.3.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Dženeta Schitton, Pravna praksa, 9-10/2019Pri analiziranju obstoječega stanja v Sloveniji, ki pravno še ne ureja vplivnostnega marketinga, ne moremo mimo Evropske direktive o avdiovizualnih storitvah (Direktiva), ki je bila nedavno dopolnjena in aktualizirana ravno zaradi prilagoditve sodobnemu "razširjanju novic" na spletu (ang. broadcasting).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 63 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(33) 48(28) 47(34) 46(17)
45(14) 45-46(13) 44(27) 44-45(1)
43(25) 42(4) 42-43(8) 41(7)
41-42(16) 40(3) 40-41(11) 39(11)
39-40(30) 38(31) 38-39(3) 37(13)
37-38(1) 36(20) 36-37(16) 35(31)
34(37) 33(30) 33-34(2) 32(11)
32-33(2) 31(4) 31-32(23) 30(3)
30-31(12) 29(4) 29-30(30) 28(20)
28-29(10) 27(24) 26(31) 26-27(2)
25(13) 25-26(3) 24(16) 24-25(23)
23(33) 23-24(2) 22(29) 22-23(7)
Več...

Leto objave

2019(57) 2018(131) 2017(115) 2016(89)
2015(90) 2014(105) 2013(103) 2012(55)
2011(60) 2010(60) 2009(72) 2008(83)
2007(74) 2006(37) 2005(24) 2004(22)
2003(23) 2002(40) 2001(50) 2000(15)
1999(27) 1998(41) 1997(18) 1996(32)
1995(41) 1994(22) 1993(30) 1992(23)
1991(21)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov