O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 48
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1194)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Res odlično delo?

mag. Miha Šipec, 23.7.2020

Ustavno sodišče

mag. Miha Šipec, Pravna praksa, 29-30/2020Izjava "Res odlično delamo" ("We are doing a really great job") je seveda izjava predsednika ZDA Donalda Trumpa. Nanaša se na ravnanje njegove administracije in njega samega pri zatiranju virusa SARS-CoV-2. Izrečena je bila 30. aprila 2020, ko je bilo smrtnih žrtev koronavirusa v ZDA prvič več kot 2.500 na dan in ko je skupno število smrtnih žrtev v ZDA doseglo 55.000. Trenuten rezultat Trumpovega "res odličnega dela" je dva meseca in pol kasneje že več kot 130.000 smrtnih žrtev virusa, torej 400 umrlih na milijon prebivalcev ZDA, sedemkrat več kot v Sloveniji. Številne kritike njegovega ravnanja ameriški predsednik ignorira in nanje vsebinsko ne odgovarja. O teh kritikah je na istem zborovanju npr. izjavil le: "Poročila so potvorjena in zgrešena" ("The news are so fake and corrupt").
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

Kako smo lahko pri preprečevanju korupcije učinkovitejši

dr. Robert Šumi, 23.7.2020

Uprava

dr. Robert Šumi, Pravna praksa, 29-30/2020Prejšnji mesec je minilo deset let od uveljavitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), temeljnega akta za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija). V tem desetletju so se izkristalizirale dobre rešitve, ki jih je zakon prinesel, hkrati pa tudi pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti, da bi komisija lahko še bolj učinkovito opravljala svoje poslanstvo - s krepitvijo integritete, transparentnosti in odgovornosti posameznikov in institucij preprečevala nemoralna in koruptivna ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄29-30

O pravici izvršiteljev do plačila stroškov za hrambo zaseženih predmetov

Štolfa Luka, Teršek Andraž, 23.7.2020

Kazenski postopek

Luka Štolfa, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 29-30/2020V članku bova pojasnila, zakaj imajo po najinem prepričanju izvršitelji glede na veljavno zakonodajo tudi pravico do plačila stroškov za hrambo zaseženih predmetov. Pri tem se bova sklicevala na veljavne predpise in na ustaljeno sodno prakso vseh primerljivih slovenskih sodišč, razen dveh. Članek je zato tudi dobroverna kritika načina odločanja dveh sodišč o tem vprašanju in vljudni apel za enotno in s predpisi usklajeno sodno prakso. Članek zaključujeva z vljudnim apelom Vrhovnemu sodišču RS, da o tem pravnem vprašanju sprejme svoje pravno zavezujoče, načelno in obče mnenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄28

Odziv sodišča: utišajte to odvetnico!

Nevenka Šorli, 16.7.2020

Odvetništvo in notariat, Človekove pravice

Nevenka Šorli, Pravna praksa, 28/2020Zaradi člankov v Financah (kjer sem z imeni nekaterih sodnikov izpostavila njihovo res slabo delo) in uvodnika v Pravni praksi, v katerem sem ponovno omenila slabo delo sodnice Vere Gams Premerl (VGP) in predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika (v nadaljevanju: predsednik) v zadevi P 1570/2018-IV, me je predsednik pisno prijavil na Odvetniško zbornico Slovenije (OZS), da sem kršila tretji odstavek 20. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike. Pozneje je prijavo dopolnil še s poročilom o pregledu poslovanja v sporni zadevi, ki ga je dne 10. junija 2020 sestavilo Višje sodišče v Ljubljani (VSL).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Nesposobnost kot razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Klemen Šuligoj, 9.7.2020

Delovna razmerja

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 26-27/2020Odpoved pogodbe o zaposlitvi je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ločimo odpoved z odpovednim rokom (redna odpoved) ter odpoved brez odpovednega roka (izredna odpoved). Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa le, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Eden zakonsko predvidenih razlogov za redno odpoved s strani delodajalca je razlog nesposobnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

O dokončanju brexita v času pandemije

Urša Ravnikar Šurk, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26-27/2020Dne 22. junija je Veleposlaništvo Velike Britanije v Sloveniji organiziralo dogodek z naslovom "Brexit med pandemijo: kakšno bo prihodnje razmerje med Veliko Britanijo in EU" ("When Brexit meets a pandemic: What's next for the UK-EU future relationship?"). Moderatorka Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost (CEP), je z uglednimi sogovorniki spregovorila o vplivu in problemih, ki jih je pandemija povzročila procesu izstopa Velike Britanije iz EU. Opredelili so se do prihodnjih odnosov, podaljšanju roka, študija v tujini in drugih aktualnih vprašanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja 2020

Urša Ravnikar Šurk, 18.6.2020

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 24-25/2020Zaradi epidemije je bil Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja 1. in 2. junija 2020 prvikrat izveden prek spleta. Tudi tokratni nabor tem je bil bogat - pregled sprememb zakonodaje, sodni postopki in javna naročila, prekrški v javnih naročilih. Moderatorjema Miriam Ravnikar Šurk in Alešu Avbrehtu so se po tradiciji pridružili predstavniki Državne revizijske komisije, Ministrstva za javno upravo in nekateri novi predavatelji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v sodni praksi

Klemen Šuligoj, 11.6.2020

Delovna razmerja

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 23/2020Eden zakonsko predvidenih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je krivdni razlog, ki je podan v primeru kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V prispevku najprej predstavljam ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v teoriji, čemur sledi analiza uporabe instituta v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Se storilec lahko izogne postopku o prekršku s plačilom odpustka?

Ivan Šelih, 4.6.2020

Prekrški

Ivan Šelih, Pravna praksa, 22/2020V obravnavanju posameznih pobud smo pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) ugotovili, da nekateri predpisi lokalnih skupnosti omogočajo, da se lahko uporabniki javnih parkirišč v določenih primerih, ko je bilo ugotovljeno, da nimajo plačane predpisane parkirnine, s plačilom določenega nadomestila izognejo postopku o prekršku. Takšno ureditev smo že v letu 2014 presodili za sporno z več vidikov in pristojne državne organe (vključno z vlado RS), ki so dolžni nadzorovati zakonitost dela organov lokalnih skupnosti, pozvali k ukrepanju. Ob obravnavi nove zadeve s tega področja ponovno ugotavljamo, da bo treba na dokončne zakonske rešitve očitno še počakati. Pričakujemo pa, da bo tudi ta prispevek dodatna spodbuda, da se zagotovi dosledno izvajanje določb Zakona o prekrških (ZP-1) pri obravnavanju prekrškov parkiranja na javni parkirni površini brez plačila parkirnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

So živali čuteča bitja tudi v kazenskem pravu?

dr. Miha Šepec, 4.6.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 22/2020Marca 2020 je Slovenija naredila velik korak s sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B), ko je živalim priznala posebni status čutečih bitij. S skrajno čustveno nabito določbo novega 15.a člena SPZ - "Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja" - je zakonodajalec dokončno presekal stare tradicionalne pravne poglede, ki živali obravnavajo le kot stvari, ki so v absolutni domeni njihovega lastnika. Kot velik ljubitelj živali lahko le pozdravljam táko potezo zakonodajalca, kot tudi kakršnekoli druge premike za pravno zaščito živali. Kot kazenski pravnik pa z žalostjo ugotavljam, da navedena določba v kazensko pravo prinaša le zmedo oziroma da bodo živali v kazenskem pravu bistveno bolje zaščitene, če določbo kar v celoti ignoriramo. Oziroma drugače povedano: dokler se zakonodajalec ne bo za podobno spremembo odločil tudi v Kazenskem zakoniku (KZ-1), je določba novega 15.a člena SPZ za kazensko pravo le mrtva črka na papirju, ki ne bo izboljšala pravnega statusa živali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Tiho bodi, ob strani hodi, glej v tla in boj se Boga

Nevenka Šorli, 28.5.2020

Sodišča

Nevenka Šorli, Pravna praksa, 20-21/2020Naslovni stavek sem pred desetimi leti omenila v odgovoru takratnemu predsedniku Vrhovnega sodišča RS (VS RS), ko je z mešanico nejevolje in arogance branil stanje v sodstvu in svoj ceh pred mojo kritiko. Na to polemiko sem se spomnila, ker že dalj časa ugotavljam, da se njegovi nasledniki sploh ne zmenijo več za številne kritike mnogih nezadovoljnih uporabnikov sodnih storitev. Če bi kritiki sledile izboljšave pri delovanju sodišč, bi lahko razumeli, da se z njo pač strinjajo in jo upoštevajo brez ugovora. Žal ni tako. Gre le za vzvišen odnos nesamokritičnih oligarhov, prepričanih, da se smejo kritike ignorirati. Najpogosteje se oglašajo na začetku leta s hvalo o številkah opravljenega dela (kar je od Lukende dalje edino, kar zanima politiko) in za tem z zahtevami za naš denar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Kdo ugotavlja zakonitost ravnanja ECB?

Urša Ravnikar Šurk, 14.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2020Sodišče EU (SEU) je na številna vprašanja o prelomni odločitvi nemškega ustavnega sodišča o programu Evropske centralne banke za odkupovanje obveznic izdalo neuradno in neobvezujoče sporočilo za medije. V okviru programa PSPP lahko nacionalne centralne banke evrskega območja na sekundarnem trgu kupujejo obveznice evrskih držav in druge vrednostne papirje javnih akterjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Državni preventivni mehanizem v času razglašene epidemije

Ivan Šelih, 6.5.2020

Človekove pravice, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Ivan Šelih, Pravna praksa, 17-18/2020Z dnem razglasitve epidemije nalezljive bolezni COVID-19 12. marca 2020 smo tudi pri Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) odločili, da začasno ne bomo poslovali s fizičnimi stiki. To med drugim pomeni, da ne opravljamo terenskega dela. To je za delovanje Varuha v vlogi državnega preventivnega mehanizma (DPM) prineslo svojevrstne izzive in potrebo po prilagoditvi njegovih aktivnosti, ko gre za obravnavo varstva oseb, ki jim je odvzeta prostost. Verjamemo, da so lahko ugotovitve in dosedanja posredovanja ter predlogi Varuha na tem področju zanimivi tudi širši strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Preteklost, sedanjost in prihodnost slovenske ustavne demokracije

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Kultura in umetnost

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Nova univerza je v četrtek, 16. aprila, organizirala akademski forum ob izdaji knjige The Impact of European Institutions on the Rule of Law and Democracy: Slovenia and Beyond. Zaradi omejitev ob epidemiji je potekala v obliki elektronske konference (na daljavo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Mobilne aplikacije za sledenje širjenja okužb

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Mnoge države po svetu v boju z epidemijo COVID-19 pripravljajo in nekatere že uporabljajo mobilne sledilne aplikacije. Namenov je več: nadzor nad upoštevanjem pravil karantene oseb, ki jim je bila karantena odrejena, opozarjanje uporabnika, da je bil v bližnjem stiku z okuženim, in pomoč zdravstvenim oblastem pri sledenju stikov, kar bi pospešilo oz. olajšalo opuščanje omejevalnih ukrepov. Evropska komisija je članicam priporočila skupni pristop k uporabi mobilnih aplikacij in uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov iz mobilnih naprav. Posebej so poudarili, da mora biti uporaba skladna z evropskimi pravili o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, pozivajo k tesnemu sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi. Eno tovrstno aplikacijo so že začeli uporabljati na Norveškem (ki ni članica EU in ni vezana na njena pravila), v Avstriji se (prostovoljno) uporablja mobilna aplikacija Rdečega križa "Stopp Corona", v Italiji so napovedali uporabo italijanske aplikacije "Immuni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Gospodarske pogodbe: tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov

dr. Anja Strojin Štampar, 6.5.2020

Kultura in umetnost, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Anja Strojin-Štampar, Pravna praksa, 17-18/2020Knjiga Gospodarske pogodbe: Tradicionalni in novejši posli gospodarskih subjektov avtorice dr. Vesne Kranjc je novejša izdaja knjige Gospodarsko pogodbeno pravo, ki je izšla pri GV Založbi leta 2006. Nova izdaja je dopolnjena ne le z vidika spremenjenih pravnih virov, ampak tudi z vidika razvoja gospodarskih pravnih poslov in sodne prakse. Nova so poglavja, ki obravnavajo novejše posle s področja zavarovanja obveznosti, distribuiranja blaga in storitev ter izvajanja investicijskih del, ostala poglavja pa so razširjena in dopolnjena. Knjiga, ki je že ob prvi izdaji prinesla poglobljeno analizo gospodarskega pogodbenega prava, z novo izdajo postaja še bolj aktualna in priročna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ministrica podpira digitalizacijo v pravosodju

Urša Ravnikar Šurk, 23.4.2020

Sodišča, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15-16/2020Prejšnji teden je ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič obiskala Vrhovno sodišče, da bi skupaj ocenili ukrepe za omilitev posledic epidemije na področju sodstva. Soglašali so o pomembnosti sistemskega pristopa in o tem, da je treba ukrepati sorazmerno, saj bi drobljenje zakonskih in drugih rešitev privedlo do pravne nepredvidljivosti. Ministrica je s predsednikom Vrhovnega sodišča mag. Damijanom Florjančičem spregovorila o predlogih sprememb za vsaj delno delovanje sodne veje oblasti v trenutnih razmerah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti kljub soglasju družbenikov

dr. Miha Šošić, 23.4.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miha Šošić, Pravna praksa, 15-16/2020Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je poleg poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 osrednje kaznivo dejanje gospodarskega kazenskega prava. V prvem odstavku 240. člena KZ-1 so določeni zakonski znaki temeljne oblike tega kaznivega dejana. V teoriji se pogosto poudarja, da ima to kaznivo dejanje štiri alternativne izvršitvene načine. Pri tem je vsem izvršitvenim načinom skupno predvsem to, da storilec s storitvenim ali opustitvenim ravnanjem krši dolžnosti, ki jih ima v zvezi z varovanjem tujih premoženjskih interesov. Zato so v primerljivih pravnih ureditvah, kot na primer v Avstriji (§ 153 öStGB) ali na Hrvaškem (246. člen hrKZ), izvršitvena ravnanja tega kaznivega dejanja določena bistveno bolj enostavno in pregledno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Ukrepi občin za pomoč ljudem v času epidemije

Urša Ravnikar Šurk, 9.4.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 14/2020Slovenske občine so v preteklih dneh sprejemale ukrepe za blažitev posledic koronavirusa. Večina mestnih občin je uvedla brezplačno parkiranje na parkiriščih v svoji lasti. Nekatere so odločile, da najemnikom določen čas ne bo treba plačevati najemnin za stanovanja ali poslovne prostore.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Retrospektivni pogled na prve večstrankarske volitve leta 1990

dr. Lovro Šturm, 9.4.2020

Politične stranke

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 14/2020Skoraj natančno 30 let je minilo, odkar smo se 8. aprila 1990 prvikrat odpravili na večstrankarske volitve v Republiki Sloveniji. Kako je prišlo do izida?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Trije izredni ukrepi Evropskega parlamenta

Urša Ravnikar Šurk, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2020Evropski parlament je prejšnji teden po nujnem postopku na daljavo glasoval in skoraj soglasno potrdil tri izredne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ko samozaposleni postanejo kolektivno brezposelni

Klemen Šuligoj, 2.4.2020

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Delovna razmerja

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 13/2020V Poslovnem registru Slovenije (PRS) je bilo na dan 31. december 2019 vpisanih približno 222.000 poslovnih subjektov, ki opravljajo registrirane dejavnosti ali s predpisom oziroma aktom o ustanovitvi določene dejavnosti. Od tega je bilo približno 98.000 ali 44,5 odstotka samostojnih podjetnikov ter nekaj več kot 12.000 ali 5,8 odstotka drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti oz. s predpisom določene dejavnosti. Njihovo število se je v januarju in februarju 2020 skupaj povečalo še za približno 900, s tem pa predstavljajo skoraj polovico poslovnih subjektov v Sloveniji. Čeprav so samozaposleni pogosto označeni za hrbtenico gospodarstva, pa se nanje pogosto pozabi, nazadnje pri ukrepih zaradi izbruha novega koronavirusa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Drug pogled na odločitev DKOM o oddaji JN izgradnje objektov Glinščica

mag. Nataša Štelcer, 2.4.2020

PRORAČUN

mag. Nataša Štelcer, Pravna praksa, 13/2020V Pravni praksi, št. 10/2020, je dr. Vesna Kranjc podala svoje videnje in razumevanje odločitve Državne revizijske komisije (DKOM), št. 018-152/2019-87, z zaključkom, da so v sklepu navedeni razlogi za odločitev presenečenje, a ne zgolj to. Z njenim zaključkom se ne strinjam, razlogov, zakaj, je več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tek rokov začasno prekinjen

Urša Ravnikar Šurk, 26.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2020Epidemija koronavirusa je začasno ustavila tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zapornih kazni. O predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je DZ glasoval konec prejšnjega tedna. S 54 glasovi za in nobenim proti je bil predlagani zakon sprejet. Izhajajoč iz načela varovanja zdravja in življenja ljudi, zakon določa, da v času epidemije, razen v nujnih zadevah, sodni in upravni roki ne tečejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Zamenjajmo študentske bone za študentske domove

Klemen Šuligoj, 26.3.2020

PRORAČUN

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 12/2020Slovenija je ena redkih evropskih držav, v katerih država študentom nudi subvencionirano prehrano, t. i. študentske bone. Te je država uvedla leta 1992 z namenom, da bi študentom zagotovila zdrav, topel obrok in omejila nezdravo prehranjevanje mladih. Država študentom zagotavlja tudi (subvencionirano) bivanje v študentskih in dijaških domovih ter pri zasebnikih, a ležišč za mlade kronično primanjkuje. Glede na večni izgovor, da denarja ni dovolj za vse potrebe, zato predstavljam idejo, da bi denar, namenjen subvencioniranju študentskih bonov, prerazporedili v izgradnjo študentskih domov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 48 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(25) 48(21) 47(16) 46(15)
45(6) 45-46(9) 44(22) 44-45(1)
43(9) 43-44(2) 42(5) 42-43(6)
41(6) 41-42(12) 40(3) 40-41(8)
39(7) 39-40(17) 38(16) 38-39(2)
37(7) 37-38(1) 36(10) 36-37(8)
35(17) 35-36(1) 34(12) 34-35(4)
33(20) 33-34(4) 32(12) 31(4)
31-32(23) 30(1) 30-31(9) 29(6)
29-30(20) 28(20) 28-29(7) 27(17)
27-28(5) 26(22) 26-27(2) 25(11)
25-26(4) 24(12) 24-25(17) 23(20)
Več...

Leto objave

2020(45) 2019(66) 2018(58) 2017(52)
2016(87) 2015(77) 2014(34) 2013(25)
2012(27) 2011(33) 2010(35) 2009(70)
2008(62) 2007(61) 2006(38) 2005(52)
2004(49) 2003(73) 2002(31) 2001(19)
2000(25) 1999(27) 1998(19) 1997(26)
1996(30) 1995(32) 1994(6) 1993(11)
1992(8) 1991(16)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov