O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 44
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1094)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Slabo stanje v slovenskih zaporih

Urša Ravnikar Šurk, 14.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2019Po ocenah udeležencev razprave na Odboru Državnega zbora za pravosodje bo odprava vseh problemov zaporskega sistema dolgotrajna in bo trajala več kot en mandat, četudi začnemo že danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Navdih za naslednjih sto let

dr. Katja Škrubej, 14.2.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 7/2019Rezultat vseučiliškega gibanja z vrhuncem na največjem shodu, ki ga je v Ljubljani 1. decembra 1901 sklical dr. Vinko Gregorič, potekal pa je pod predsedstvom župana Ivana Hribarja, in podpornih manifestacij v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, v Trstu ter drugod je bila ponovna prošnja vladi na Dunaju, da ugodi zahtevi po slovenski univerzi v Ljubljani. Kot piše Janko Polec, je na poziv graških in dunajskih slovenskih akademikov ter ljubljanskega občinskega sveta svoje podpise prispevalo 242 občin na Kranjskem, 20 na Koroškem, 170 na Štajerskem in 56 na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 488), poleg tega pa še 93 društev in korporacij na Kranjskem, 56 na Štajerskem, 35 na Koroškem in sedem na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 191). Za ustanovitev slovenske univerze se je angažirano zavzelo tudi vse časopisje ne glede na politično profiliranost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni pregledi obsojencev v luči človekovih pravic

Ivan Šelih, 7.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 5-6/2019V zadnjem času smo lahko v različnih medijih spremljali številne prispevke, ki so se nanašali na položaj zaprtih oseb (obsojencev in pripornikov) v naših zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Pri tem je bilo mogoče zaslediti tudi informacije o tem, da naj bi Varuh človekovih pravic (Varuh) in Ministrstvo za pravosodje (MP) "odločila, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov". Varuh seveda ni nikoli odločil, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov, saj takšnih pooblastil niti nima. S problematiko obveznih osebnih pregledov obsojencev pa smo se lansko leto dejansko srečali ob obravnavi anonimnega pisanja obsojenk iz ZPKZ Ig, ki so se pritožile zaradi osebnih pregledov ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Novela ZKP na poti v Državni zbor

Urša Ravnikar Šurk, 7.2.2019

Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5-6/2019Vlada je sprejela besedilo predloga novele Zakona o kazenskem postopku. Sprememba ZKP je bila napovedana že v prejšnjem vladnem mandatu, a je naletela na močan odpor raznih deležnikov in nazadnje ni prestala veta v Državnem svetu. Tokratna novela je manj ambiciozna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zagata pri odpravljanju neustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 24.1.2019

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2019Pri odpravljanju neustavnosti se napovedujejo težave, saj si poslanci niso enotni o tem, kako izvršiti odločbo ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Dajte nam slovensko univerzo!

dr. Katja Škrubej, 24.1.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 4/2019Poleti 1848 se je med poslanci v dunajski konstituanti iskrilo od razvnetih razprav o predlogih za možno prihodnost narodov Avstrijskega cesarstva - narodov, ki so se v tem procesu vsaj toliko konstruirali kot rekonstruirali oz. "pomladili". Danes, 170 let po t. i. "pomladi narodov", nam je relativno jasno v zavesti, da slovenske države leta 1991 ne bi bilo brez vizije, nazorno zapisane v programu Zedinjene Slovenije. V našem zgodovinskem spominu vedno znova obnavljamo zlasti prvo točko programa, ki je zahtevala razbitje starih historičnih dežel po jezikovno-etničnem kriteriju in nato povezavo teritorijev z večinskim slovenskim prebivalstvom v novo politično teritorialno enoto v okviru Avstrijskega cesarstva z lastnim parlamentom kot bistveno institucijo, v okviru katere bi bil končno mogoč permanentni proces konstituiranja politične skupnosti na demokratičnih, in ne več absolutistično monarhičnih izhodiščih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Težave specializiranih oddelkov sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 17.1.2019

Sodišča, Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2019Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravosodje v letu 2018

Urša Ravnikar Šurk, 10.1.2019

PRAVOSODJE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 1-2/2019Sprejemanje novel zakonov, spremembe na kadrovskem področju, odstopi in imenovanja so nekateri izmed dogodkov, ki so se prejšnje leto zgodili v slovenskem pravosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Učinek "međutim" in maličenje temeljnih svoboščin

dr. Lovro Šturm, 10.1.2019

Ostalo

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 1-2/2019Že dolgo lahko opazujemo, kako iz javne razprave in iz poročanja javnih občil izginjata omemba in navajanje temeljnih svoboščin kot posebej varovanih ustavnih dobrin. Čeprav drugo poglavje slovenske ustave v naslovu hkrati omenja človekove pravice in temeljne svoboščine in četudi evropska konvencija Sveta Evrope z dne 4. novembra 1950 v svojem polnem naslovu govori o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so te kar izpuhtele iz javne razprave in s tem tudi iz kolektivne (pod)zavesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Slovenska pravna fakulteta kot nacionalna zahteva

dr. Katja Škrubej, 10.1.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 1-2/2019Preraščanje zahteve po slovenski pravni fakulteti v Ljubljani od stremljenj posameznih pripadnikov intelektualne elite leta 1848 v vsenacionalno zahtevo je najtesneje povezano s tistim obdobjem, ki je po kratki liberalni dobi, ki je sledila marčni revoluciji, spet na stežaj odprlo vrata svobodi združevanja kot eni temeljnih človekovih pravic v modernem smislu - z dobo taborov med letoma 1867 in 1871.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse

dr. Miha Šepec, 10.1.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 1-2/2019Krivda je v kazenskem pravu zagotovo med najbolj teoretično kompleksnimi in v teoriji različno obdelanimi in zato neenotnimi koncepti. Povsem nasprotno pa pojmovanje naklepa odraža najvišjo stopnjo subjektivno zavržnega storilčevega odnosa do dejanja in je v teoriji splošno sprejet koncept.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Dosmrtni zapor in primerjava držav EU

Klančnik Dora, Šepec Miha, 20.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Dora Klančnik, dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 49-50/2018Vlada je pred kratkim predlagala novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), Uradni list pa bo izdal obsežen, več kot 1000-stranski znanstveni komentar Kazenskega zakonika, ki bo razkril številne dileme, nepravilnosti in anomalije našega Kazenskega zakonika (KZ-1). Nesporno se bo zakonodajalec moral odzvati na polemike, na katere opozarjajo avtorji komentarja, ob morebitni noveli KZ-1F pa se bo zakonodajalec zagotovo ponovno dotaknil nadvse perečega vprašanja uzakonitve dosmrtnega zapora - sankcije, ki jo je Slovenija uvedla leta 2008 s prihodom KZ-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Z novim Družinskim zakonikom več dela sodiščem

Urša Ravnikar Šurk, 20.12.2018

Sodišča, Zakonska zveza in družinska razmerja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 49-50/2018Aprila 2019 bo začel veljati Družinski zakonik, ki daje velik poudarek zaščiti otrokovih koristi. Pristojnost odločanja o ukrepih za varstvo otrok bo z novim zakonikom prešla na okrožna sodišča. Posledično bodo v veliki meri razbremenjeni centri za socialno delo. Sodišča bodo odločala o začasnih odredbah, ukrepih trajnejšega značaja, skupni vzgoji in varstvu otrok, centri za socialno delo pa bodo odločali o nujnih ukrepih. Po zbranih podatkih Ministrstva za delo se na družinskem področju letno obravnava približno 250 novih zadev. Ob takšni številki je Vrhovno sodišče RS izrazilo skrb, saj pričakuje povečano število zadev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Dvig plač v javnem sektorju

Urša Ravnikar Šurk, 13.12.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2018Vladi so dolgo časa preglavice povzročale grožnje o stavkah javnega sektorja. V preteklih dneh sta obe strani prišli do dogovora, da bodo uslužbenci pridobili najmanj en plačni razred. Nekaterim se bodo plače izboljšale tudi za več, celo do štiri plačne razrede. Poleg sporazuma o plačah so se vlada in sindikati z dogovorom zavezali, da bodo začeli usklajevati spremembe zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prenos sedeža družbe čez mejo

dr. Maria Škof, 13.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maria Škof, Pravna praksa, 48/2018Ali je mogoče slovensko gospodarsko družbo preseliti v Avstrijo tako kot pohištvo s selitvenim servisom ali celo v nahrbtniku? O možnosti, da bi podjetje prenesli npr. v Avstrijo, razmišlja marsikatero slovensko podjetje, ki išče prijaznejše podjetniško okolje. Debata o prenosu sedeža podjetja iz Slovenije v drugo državo se je razvnela nedavno, ko je tudi znani slovenski podjetnik Akrapovič v javnosti na glas razmišljal o tem, da bi podjetje preselil v tujino. Zamisel, da bi se sedež in s tem podjetje preneslo tako rekoč »v nahrbtniku« v drugo državo, se mnogim - še danes - zdi predrzna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Balkanske države na poti v EU

Urša Ravnikar Šurk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2018Evropski poslanci so potrdili napredek Albanije, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije na poti pridruževanja EU, ob tem pa poudarili potrebo po nadaljevanju boja proti korupciji in večji neodvisnosti pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Preudarno izboljšati kazenskopravno zakonodajo

Drago Šketa, 6.12.2018

Kazenski postopek

Drago Šketa, Pravna praksa, 47/2018Letošnje leto je za slovensko pravosodje posebno, saj ga zaznamuje tudi stota obletnica delovanja državnega tožilstva na Slovenskem. Zgodovinska dejstva so sicer lahko suhoparna, vendar jim zaradi tega nikakor ne smemo odreči pomembnosti. Današnja dobro delujoča in dinamična tožilska organizacija je namreč plod stoletnih prizadevanj, ko se je iz vrhovnega pravdništva oblikovalo tožilstvo današnjega časa, ki je kot del pravosodja samostojen sui generis državni organ. Razvojna vizija za prihodnost vključuje odprtost in transparentnost državnega tožilstva, kar se že kaže s pričetkom objavljanja statističnih podatkov na uradni spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva RS (VDT RS). Veliko sta k temu prispevala tudi modernizacija informacijskega sistema in razvoj analitične službe v iztekajočem se letu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Začetki boja za slovenski jezik pravne znanosti

dr. Katja Škrubej, 22.11.2018

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 45-46/2018Otvoritveni govor prvega dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Leonida Pitamica Pravo in revolucija 15. aprila 1920 v zbornični dvorani nekdanjega kranjskega Deželnega dvorca je bil kot znanstvena razprava pred navdušeno publiko podan v zborni slovenščini, ki jo je odlikovala izbrušena pravna terminologija tudi za najkompleksnejše pravno-filozofske pojme. S tem je bil na najlepši možni način spodmaknjen kronski argument večnih dvomljivcev, ki jih v prejšnjih sto petdeset letih vsake toliko ni manjkalo niti v slovenskih vrstah, češ da slovenski jezik še ni "zrel" za univerzitetno znanstveno raven poučevanja in raziskovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Predlog za predčasno razrešitev generalnega direktorja RTVS

Urša Ravnikar Šurk, 22.11.2018

JAVNO OBVEŠČANJE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 45-46/2018Nadzorni svet RTVS je prejšnjo sredo sprejel sklep o razrešitvi generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca, ki ga bodo predvidoma obravnavali na decembrski seji programskega sveta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Prihodnost podjetništva v Sloveniji

Urša Ravnikar Šurk, 22.11.2018

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 45-46/2018Ob začetku samostojnosti države smo pravzaprav imeli le državno gospodarstvo. Republika Slovenija se v vsem času svojega obstoja še ni točno opredelila do pojma podjetništva, ampak ga je vsakič znova razlagala in nadomeščala z drugimi pojmi. Na akademskem forumu, ki se je odvijal 25. oktobra na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, je potekala razprava z naslovom Država in svobodna podjetniška pobuda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili dr. Aleša Galiča

dr. Jerca Kramberger Škerl, 22.11.2018

Kultura in umetnost

dr. Jerca Kramberger-Škerl, Pravna praksa, 45-46/2018V Zbirki predpisov založbe Uradni list je izšla nova izdaja neuradno prečiščenega besedila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom dr. Aleša Galiča, rednega profesorja na PF Univerze v Ljubljani in enega vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju civilnega procesnega prava. Tokratna izdaja je ena od prelomnih, saj je septembra 2017 začela veljati obsežna novela zakona, ZPP-E. Podobno kot pri noveli ZPP-D iz leta 2008, ki je pomembno posegla na številna področja pravdnega postopka, tudi novela ZPP-E prinaša spremembe v praktično vseh fazah pravdnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, Jernej Letnar Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

ESČP zaradi bančne sanacije uvedlo postopek proti Sloveniji

Urša Ravnikar Šurk, 15.11.2018

Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 44/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je proti Sloveniji uvedlo postopek, v katerem je združenih osem primerov, ki naslavljajo več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Umik zahteve za presojo ustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 8.11.2018

Banka Slovenije, RAČUNSKO SODIŠČE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 43/2018Svet Banke Slovenije se je po odhodu guvernerja Boštjana Jazbeca odločil preveriti vse sodne postopke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Pravna fakulteta in začetki slovenske državnosti 1918-1920

dr. Katja Škrubej, 25.10.2018

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 41-42/2018Na podlagi 1. člena enega najkrajših zakonov v naši pravni zgodovini, vseboval je vsega štiri člene, je bila 23. avgusta 1919 ustanovljena današnja Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani ali s takratnim imenom Juridična fakulteta Vseučilišča Kraljevstva (!) Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, seveda pa tudi univerza sama. Ker je v zadnjih desetletjih postala zmeda glede pravega datuma ustanovitve univerze in fakultete že kar precejšnja, je treba pojasniti, da je zakon sprejelo začasno Narodno predstavništvo 17. julija 1919, regent Aleksander ga je nato v imenu kralja Petra podpisal 23. julija. Zavezujočo moč pa je zakon dobil šele 23. avgusta z objavo v uradnem listu, in to v tistem za celotno državo, na kar napotuje tudi zadnji, tj. 4. člen zakona.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 44 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(24) 48(19) 47(15) 46(13)
45(5) 45-46(9) 44(21) 44-45(1)
43(9) 43-44(2) 42(5) 42-43(3)
41(6) 41-42(12) 40(3) 40-41(5)
39(7) 39-40(17) 38(16) 38-39(1)
37(6) 37-38(1) 36(9) 36-37(8)
35(17) 35-36(1) 34(12) 33(19)
33-34(4) 32(11) 31(4) 31-32(23)
30(1) 30-31(7) 29(6) 29-30(17)
28(19) 28-29(5) 27(15) 27-28(5)
26(21) 25(11) 25-26(4) 24(12)
24-25(15) 23(18) 23-24(4) 22(23)
Več...

Leto objave

2019(11) 2018(58) 2017(52) 2016(87)
2015(77) 2014(34) 2013(25) 2012(27)
2011(33) 2010(35) 2009(70) 2008(62)
2007(61) 2006(38) 2005(52) 2004(49)
2003(73) 2002(31) 2001(19) 2000(25)
1999(27) 1998(19) 1997(26) 1996(30)
1995(32) 1994(6) 1993(11) 1992(8)
1991(16)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov