O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 45
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1109)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

MNZ obravnava 74.000 kaznivih dejanj na leto

Urša Ravnikar Šurk, 18.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16/2019Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023. Akt vključuje tudi analizo stanja, govori o gospodarski kriminaliteti pri varovanju finančnih interesov v državi, korupciji in zaščiti javnih sredstev ter opredeljuje različne strategije. Ministrstvo navaja, da je ovrednotena finančna škoda zelo velika - v zadnjih petih letih je znašala 3,29 milijarde evrov oziroma kar 89 odstotkov zaznane materialne škode, ki jo v Sloveniji povzroči kriminaliteta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Dosežki slovenskih evropskih poslancev

Urša Ravnikar Šurk, 11.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2019Konec maja bomo v Sloveniji in drugod po EU izpeljali redne volitve poslancev v Evropski parlament (EP). Mandat, ki so ga nastopili leta 2014, se bo iztekel osmim slovenskim poslancem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Težave pri izvajanju vzgojnega ukrepa oddaje v zavod za usposabljanje

Ivan Šelih, 11.4.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 15/2019Mladoletnim storilcem kaznivih dejanj se po postopku in pogojih, ki jih določa zakon, izreče kazen ali pa se zanje uporabi katerega od vzgojnih ukrepov. Mednje spada tudi oddaja v zavod za usposabljanje, ki se sicer v praksi izreče le redko, pa vendar je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že večkrat opozoril na težave pri njegovem izvajanju. Z njimi se je ponovno srečal letos ob primeru mladoletnika, ki mu je sodišče ta ukrep izreko namesto ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Zato verjamemo, da so lahko naše ugotovitve in predlogi zanimivi tudi širši strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

2.084 nerešenih zadev pred Ustavnim sodiščem

Urša Ravnikar Šurk, 4.4.2019

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 14/2019Kljub povečanju števila nerešenih zadev za 29,5 odstotka glede na prejšnje leto predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez pozitivno ocenjuje opravljeno delo v minulem letu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Postopno umirjanje gospodarske rasti

Urša Ravnikar Šurk, 28.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2019Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved glede rasti BDP za leto 2019 znižal s 3,7 odstotka, kakor jo je napovedal prejšnjo jesen, na 3,4 odstotka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Boris Furlan (1894-1957): imeti svoj glas

dr. Katja Škrubej, 28.3.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 13/2019Boris Furlan, redni profesor za pravno filozofijo in pravno enciklopedijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani od leta 1939, je bil njen dekan v prvih dveh povojnih letih. Akademsko kariero in tudi drugo širše javno udejstvovanje pa je praktično do konca življenja grobo pretrgala obsodba na t. i. Nagodetovem procesu leta 1947, da je "britanski špijon". Bil je obsojen na smrt. Kazen so na prošnjo spremenili na dvajset let prisilnega dela. Zaradi bolezni je bil pogojno izpuščen po štirih letih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Predporočna pogodba kmalu pri nas

Urša Ravnikar Šurk, 21.3.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2019S 15. aprilom v veljavo vstopa novi Družinski zakonik (DZ), ki prinaša veliko novosti. Ena izmed teh je (neformalno poimenovana) predporočna ali ženitna pogodba, ki bo urejena v 85. členu zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Strojno učenje, (med)jezikovne tehnologije in pristranosti

dr. Marko Robnik Šikonja, 21.3.2019

Pravoznanstvo

dr. Marko Robnik-Šikonja, Pravna praksa, 12/2019Področje umetne inteligence razvija pristope, ki posnemajo človeško inteligenco, pri čemer zajema iz računalništva, psihologije, nevrologije, matematike, logike, jezikoslovja in filozofije. Razvite tehnike so že uporabljene na praktično vseh področjih človekovega delovanja. V prihodnje bo umetna inteligenca vplivala tudi na pravne poklice. V zadnjem času je namreč prišlo do velikega napredka pri razumevanju naravnega jezika. Dosežki kot npr. odlično strojno razpoznavanje govora, vse boljši rezultati strojnega prevajanja, pravilno razvrščanje dokumentov in uporabni povzetki so večinoma posledica napredka na področju globokih nevronskih mrež. Razumevanje naravnega jezika iz besedil z globokimi nevronskimi mrežami posnema ljudi. Zaporedje mrežnih slojev postopno gradi pomensko predstavitev besedila: začne z znaki ali besedami in skozi sloje napreduje v vse bolj abstraktno predstavitev pomena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odločitev o javni dostopnosti študij o herbicidu glifosatu

Urša Ravnikar Šurk, 14.3.2019

Varstvo okolja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2019Sodišče EU je odločilo, da morajo biti študije o rakotvornosti glifosata, enega najbolj razširjenih herbicidov v EU, javno objavljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Osebni stečaj

Borut Škerlj, 14.3.2019

Kultura in umetnost

Borut Škerlj, Pravna praksa, 11/2019Dr. Franci Ježek je leta 2018 napisal in v samozaložbi izdal knjigo Osebni stečaj s podnaslovom Praktični odgovori na najpogostejša vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pravna regulacija kibernetskih napadov, ki ne dosegajo praga uporabe sile

Pika Šarf, 14.3.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Pika Šarf, Pravna praksa, 11/2019Ob prelomu tisočletja se je poleglo začetno navdušenje nad možnostmi, ki jih ponuja kibernetski prostor. Obenem se je okrepilo prepričanje, da novonastalo okolje predstavlja tudi varnostno grožnjo, ki ne bo le spremenila prihodnosti mednarodnih konfliktov, ampak bo v temeljih zamajala mednarodne odnose. Mednarodna skupnost se je pripravljala na kibernetski napad apokaliptičnih razsežnosti, ki bi prizadel kritično infrastrukturo, ohromil gospodarstvo in zahteval smrtne žrtve. Človeštvo se je znašlo na robu kibernetske vojne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Boljša gospodarska slika za Slovenijo

Urša Ravnikar Šurk, 7.3.2019

GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 9-10/2019Bruto domači proizvod se je v primerjavi z lanskim letom zvišal za 4,5 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot leta 2017, še vedno pa malenkost več od napovedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Kdo naj izvršuje odredbo sodišča na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZDZdr?

Ivan Šelih, 7.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Ivan Šelih, Pravna praksa, 9-10/2019Ob enem izmed obiskov policijskih postaj (PP) sta se predstavnika Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanila s primerom privedbe osebe na podlagi odredbe sodišča, ki jo je izdalo na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). V izpostavljenem primeru je policija iskano osebo dejansko izsledila in jo privedla na PP, da bi jo prepeljala v psihiatrično bolnišnico. To namero smo problematizirali, saj menimo, da mora biti prevoz osebe z duševnimi motnjami na zdravljenje zaupan zdravstveni službi, ne pa policiji, da se v polni meri zagotovi spoštovanje osebnosti in dostojanstva osebe. Ker menimo, da so naša stališča glede izvajanja tretjega odstavka 52. člena ZDZdr lahko zanimiva tudi širši (strokovni) javnosti, jih v nadaljevanju podrobneje predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Tožba Evropske komisije zaradi hišnih preiskav na BS

Urša Ravnikar Šurk, 21.2.2019

Banka Slovenije

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 8/2019Med slovenskimi in evropskimi organi obstajajo različna stališča glede arhivov Evropske centralne banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Predlog Zakona o katastru nepremičnin - predstavitev bistvenih zakonodajnih rešitev

Rabič Tanja, Štembal Apolonia, 21.2.2019

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster, Lastnina in druge stvarne pravice

Tanja Rabič, Apolonia Štembal, Pravna praksa, 8/2019Z namenom usklajenega in kakovostnega upravljanja prostora ter učinkovitega gospodarjenja z nepremičninami sta Geodetska uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor v okviru operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 pripravila "Program projektov eProstor". Cilj programa je pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja nepremičnin, kar je mogoče doseči s povezljivimi, enostavno dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. V okvir izvajanja "Programa projektov eProstor" sodi tudi priprava predloga novega Zakona o katastru nepremičnin (v nadaljevanju predlog ZKN). Poglavitne rešitve in novosti, kot izhajajo iz delovnega gradiva predloga ZKN, bova predstavili v nadaljevanju tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Navdih za naslednjih sto let

dr. Katja Škrubej, 14.2.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 7/2019Rezultat vseučiliškega gibanja z vrhuncem na največjem shodu, ki ga je v Ljubljani 1. decembra 1901 sklical dr. Vinko Gregorič, potekal pa je pod predsedstvom župana Ivana Hribarja, in podpornih manifestacij v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, v Trstu ter drugod je bila ponovna prošnja vladi na Dunaju, da ugodi zahtevi po slovenski univerzi v Ljubljani. Kot piše Janko Polec, je na poziv graških in dunajskih slovenskih akademikov ter ljubljanskega občinskega sveta svoje podpise prispevalo 242 občin na Kranjskem, 20 na Koroškem, 170 na Štajerskem in 56 na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 488), poleg tega pa še 93 društev in korporacij na Kranjskem, 56 na Štajerskem, 35 na Koroškem in sedem na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 191). Za ustanovitev slovenske univerze se je angažirano zavzelo tudi vse časopisje ne glede na politično profiliranost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Slabo stanje v slovenskih zaporih

Urša Ravnikar Šurk, 14.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 7/2019Po ocenah udeležencev razprave na Odboru Državnega zbora za pravosodje bo odprava vseh problemov zaporskega sistema dolgotrajna in bo trajala več kot en mandat, četudi začnemo že danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni pregledi obsojencev v luči človekovih pravic

Ivan Šelih, 7.2.2019

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Ivan Šelih, Pravna praksa, 5-6/2019V zadnjem času smo lahko v različnih medijih spremljali številne prispevke, ki so se nanašali na položaj zaprtih oseb (obsojencev in pripornikov) v naših zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ). Pri tem je bilo mogoče zaslediti tudi informacije o tem, da naj bi Varuh človekovih pravic (Varuh) in Ministrstvo za pravosodje (MP) "odločila, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov". Varuh seveda ni nikoli odločil, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov, saj takšnih pooblastil niti nima. S problematiko obveznih osebnih pregledov obsojencev pa smo se lansko leto dejansko srečali ob obravnavi anonimnega pisanja obsojenk iz ZPKZ Ig, ki so se pritožile zaradi osebnih pregledov ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Novela ZKP na poti v Državni zbor

Urša Ravnikar Šurk, 7.2.2019

Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 5-6/2019Vlada je sprejela besedilo predloga novele Zakona o kazenskem postopku. Sprememba ZKP je bila napovedana že v prejšnjem vladnem mandatu, a je naletela na močan odpor raznih deležnikov in nazadnje ni prestala veta v Državnem svetu. Tokratna novela je manj ambiciozna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zagata pri odpravljanju neustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 24.1.2019

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2019Pri odpravljanju neustavnosti se napovedujejo težave, saj si poslanci niso enotni o tem, kako izvršiti odločbo ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Dajte nam slovensko univerzo!

dr. Katja Škrubej, 24.1.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 4/2019Poleti 1848 se je med poslanci v dunajski konstituanti iskrilo od razvnetih razprav o predlogih za možno prihodnost narodov Avstrijskega cesarstva - narodov, ki so se v tem procesu vsaj toliko konstruirali kot rekonstruirali oz. "pomladili". Danes, 170 let po t. i. "pomladi narodov", nam je relativno jasno v zavesti, da slovenske države leta 1991 ne bi bilo brez vizije, nazorno zapisane v programu Zedinjene Slovenije. V našem zgodovinskem spominu vedno znova obnavljamo zlasti prvo točko programa, ki je zahtevala razbitje starih historičnih dežel po jezikovno-etničnem kriteriju in nato povezavo teritorijev z večinskim slovenskim prebivalstvom v novo politično teritorialno enoto v okviru Avstrijskega cesarstva z lastnim parlamentom kot bistveno institucijo, v okviru katere bi bil končno mogoč permanentni proces konstituiranja politične skupnosti na demokratičnih, in ne več absolutistično monarhičnih izhodiščih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Težave specializiranih oddelkov sodišč

Urša Ravnikar Šurk, 17.1.2019

Sodišča, Kazenski postopek

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 3/2019Trenutno stanje na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je zaskrbljujoče, saj imajo zaposlenih le 17 sodnikov, ki so preobremenjeni. Potreba po okrepitvi kadra obstaja že dalj časa. Vrhovno sodišče je leta 2016 Ministrstvu za pravosodje predlagalo dodelitev desetih novih sodniških mest, toda razpis za prvih šest je bil objavljen šele lani. Zaradi postopkovnih pravil je sodni svet zavrgel kandidaturi dveh ljubljanskih sodnic. Ostale tri kandidature, dveh kranjskih in ene novomeške sodnice, je sodni svet zavrnil z razlago, da bi se z odhodom omenjenih sodnic pojavile težave na njihovem matičnem sodišču. Ker za delo na specializiranem oddelku že tako ni veliko zanimanja, se vodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča boji, da ga bo po zadnjih dogodkih še manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Pravosodje v letu 2018

Urša Ravnikar Šurk, 10.1.2019

PRAVOSODJE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 1-2/2019Sprejemanje novel zakonov, spremembe na kadrovskem področju, odstopi in imenovanja so nekateri izmed dogodkov, ki so se prejšnje leto zgodili v slovenskem pravosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Učinek "međutim" in maličenje temeljnih svoboščin

dr. Lovro Šturm, 10.1.2019

Ostalo

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 1-2/2019Že dolgo lahko opazujemo, kako iz javne razprave in iz poročanja javnih občil izginjata omemba in navajanje temeljnih svoboščin kot posebej varovanih ustavnih dobrin. Čeprav drugo poglavje slovenske ustave v naslovu hkrati omenja človekove pravice in temeljne svoboščine in četudi evropska konvencija Sveta Evrope z dne 4. novembra 1950 v svojem polnem naslovu govori o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so te kar izpuhtele iz javne razprave in s tem tudi iz kolektivne (pod)zavesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Slovenska pravna fakulteta kot nacionalna zahteva

dr. Katja Škrubej, 10.1.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 1-2/2019Preraščanje zahteve po slovenski pravni fakulteti v Ljubljani od stremljenj posameznih pripadnikov intelektualne elite leta 1848 v vsenacionalno zahtevo je najtesneje povezano s tistim obdobjem, ki je po kratki liberalni dobi, ki je sledila marčni revoluciji, spet na stežaj odprlo vrata svobodi združevanja kot eni temeljnih človekovih pravic v modernem smislu - z dobo taborov med letoma 1867 in 1871.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 45 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(24) 48(19) 47(15) 46(13)
45(5) 45-46(9) 44(21) 44-45(1)
43(9) 43-44(2) 42(5) 42-43(3)
41(6) 41-42(12) 40(3) 40-41(5)
39(7) 39-40(17) 38(16) 38-39(1)
37(6) 37-38(1) 36(9) 36-37(8)
35(17) 35-36(1) 34(12) 33(19)
33-34(4) 32(11) 31(4) 31-32(23)
30(1) 30-31(7) 29(6) 29-30(17)
28(19) 28-29(5) 27(15) 27-28(5)
26(21) 25(11) 25-26(4) 24(12)
24-25(15) 23(18) 23-24(4) 22(23)
Več...

Leto objave

2019(26) 2018(58) 2017(52) 2016(87)
2015(77) 2014(34) 2013(25) 2012(27)
2011(33) 2010(35) 2009(70) 2008(62)
2007(61) 2006(38) 2005(52) 2004(49)
2003(73) 2002(31) 2001(19) 2000(25)
1999(27) 1998(19) 1997(26) 1996(30)
1995(32) 1994(6) 1993(11) 1992(8)
1991(16)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov