O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 70
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1746)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Izhodna strategija EXIT-20

dr. Anže Burger, 2.4.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 13/2020V času, ko to pišem, je vlada objavila paket ukrepov za blaženje ekonomskih posledic epidemije koronavirusa, ki bo stal približno tri milijarde evrov in ga bo parlament predvidoma sprejemal čez nekaj dni. Predstavljeni sklop ukrepov je smiseln in podoben instrumentom v drugih evropskih državah. Naslavlja namreč najbolj kritična žarišča negativnih učinkov pandemije: izgubo delovnih mest in dohodkov aktivnega prebivalstva, padec prihodkov podjetij zaradi zaustavitve delovanja ali upada potrošnje, pojav plačilne nediscipline v gospodarstvu, povečanje življenjskih stroškov za upokojence ter izpad prihodkov kmetijskih gospodarstev in samostojnih podjetnikov. Zaradi specifičnih značilnosti virusa SARS-CoV-2, ki jih omenjam v nadaljevanju, pa bi morala vlada v naslednjem koraku že začeti pripravljati izhodno strategijo, s katero bi lahko proaktivno zmanjšali gospodarsko škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Izpodbojnost domneve pravičnega nadomestila pri poprevzemni izključitvi manjšinskih delničarjev

dr. Luka Bernard, 2.4.2020

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Luka Bernard, Pravna praksa, 13/2020Zakon o prevzemih (ZPre-1) v 68. členu določa nekatera posebna pravna pravila za izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe v trimesečnem poprevzemnem obdobju. Pravni režim iz omenjenega določila in dosedanja sodna praksa sta že bila predmet temeljite obravnave v slovenski pravni literaturi. Kljub temu ostaja vsaj v sodni praksi še ne povsem razrešeno vprašanje, ki izvira iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1, po katerem mora prevzemnik kot denarno odpravnino namesto denarnega zneska, določenega po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi (v nadaljevanju "domneva pravičnega nadomestila"). Vprašanje je, ali je treba domnevo pravičnega nadomestila šteti za izpodbojno ali neizpodbojno pravno domnevo. Na to bom poskušal odgovoriti s pomočjo prikaza izbranih pravnih ureditev v Evropski uniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Na margino neodvisnosti in nepristranosti sodstva

dr. Andrej Berden, 26.3.2020

Sodišča

dr. Andrej Berden, Pravna praksa, 12/2020Če se je moj prispevek z naslovom "Na margino okrogli mizi o neodvisnosti in nepristranosti sodstva", ki se je nanašal na okroglo mizo Odvetniške akademije 28. novembra 2019, morda zdel komu humoren, pa to nadaljevanje prav gotovo ne bo humorno. Vse bolj sem namreč prepričan, da leži poglavitni vzrok nezavidljivi situaciji sodstva v Sloveniji v njenem vrhovnem sodišču, ki je bilo tarča ostrih kritik ob zadnji sodbi kazenskega senata v primeru generala Rupnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Spremenjena interpretacija prepovedi skupinskega izgona, ne pa prepovedi mučenja in nečloveškega ravnanja

Bardutzky Samo, Samobor Ana, 12.3.2020

Varstvo človekovih pravic, Tujci

dr. Samo Bardutzky, Ana Samobor, Pravna praksa, 10/2020Sodba Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi N. D. in N. T. proti Španiji, št. 8675/15 in 8697/15, z dne 13. februarja 2020, da Španija ni kršila Protokola št. 4 k EKČP, ki je spremenil odločitev Senata z dne 3. oktobra 2017, je bila v mednarodni akademski skupnosti sprejeta večinoma kritično, v Sloveniji pa se je del politike nanjo odzval tudi s pobudami za zaostritev zakonodaje, ki ureja migracije in nadzor mej. Poleg tega so se pojavila tudi vprašanja, ali ne pomeni ta odločitev strasbourškega sodišča, da je Ustavno sodišče RS odločilo napačno, ko je septembra 2019 razveljavilo del 10.b člena Zakona o tujcih. Vendar pa je do tovrstnih zaključkov mogoče priti le, če spregledamo, kakšna stališča je ESČP v sodbi v resnici zavzelo, spremenilo ali ohranilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

COVID-19, dogodek višje sile?

Zwitter Tehovnik Jasna, Brus Domen, Klobasa Žan, 5.3.2020

Obligacije

dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Ko Kitajska kihne, se strese ves svet

dr. Anže Burger, 5.3.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 8-9/2020Dnevno lahko spremljamo novice o tem, kako izbruh virusa Covid-19 vpliva na verige dodane vrednosti in prekinja industrijsko proizvodnjo po celem svetu. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča izrednemu porastu globalnih verig vrednosti, ki so najbrž s trgovinsko vojno Donalda Trumpa in sedaj še s pandemijo koronavirusa dosegle svoj zenit. V naslednjih letih lahko pričakujemo, da bo fragmentacija proizvodnje postala bolj regionalna in da se bodo verige vrednosti začele krajšati. Poglejmo si, kako širjenje koronavirusa vpliva na globalne verige vrednosti in kakšne ekonomske učinke lahko pričakujemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Gospod Leon Štukelj in Tovarišija

Zarja Bregant, 5.3.2020

Kultura in umetnost

Zarja Bregant, Pravna praksa, 8-9/2020Pred časom je pri založbi Fakultete za šport Univerze v Ljubljani izšla knjiga Gospod Leon Štukelj in Tovarišija avtorjev Ivana Čuka, Alenke Puhar in Aleksa Leona Vesta. Knjiga je bila decembra in januarja predstavljena na številnih dogodkih in okroglih mizah, kjer so jo poslušalci sprejemali z velikim zanimanjem. Predstavlja nam namreč tisti del zasebnega in poklicnega življenja olimpionika Leona Štuklja, ki ga je poznalo le malo ljudi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Omejeno nadurno in nočno delo zaradi zdravniškega mnenja

mag. Nataša Belopavlovič, 5.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 8-9/2020Delavec, ki dela na psihično in fizično precej zahtevnem delu, je imel v preteklosti zdravstvene težave. Ko se je vrnil na delo, je predložil mnenje pooblaščenega zdravnika medicine dela, da začasno, za obdobje enega meseca, ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev ter da mu do izboljšanja zdravstvenega stanja delodajalec ne sme odrejati nadurnega in nočnega dela. Zdravnik ni podal predloga za oceno invalidnosti, ker meni, da so težave le začasne in da se bo delavcu zdravstveno stanje čez čas izboljšalo. • Kaj pomenijo take omejitve - ali se jih moramo držati? • Ali lahko delavca začasno prerazporedimo na drugo, lažje delo oz. ali lahko delavcu odpovemo pogodbo o zaposlitvi zaradi zdravstvene nezmožnosti oziroma nesposobnosti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Mednarodna konferenca o obligacijskem pravu

Borlinič Gačnik David, Jakšić Jure, 20.2.2020

Obligacije

David Borlinič Gačnik, Jure Jakšić, Pravna praksa, 7/2020Devetinsedemdeset strokovnjakov s področja obligacijskega prava iz vsaj dvajsetih držav Evrope, obeh Amerik, Združenih arabskih emiratov, Indije in Singapurja se je 12. in 13. decembra 2019 zbralo v Zagrebu, kjer je v organizaciji katedre za pravo Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Zagrebu potekala prva mednarodna konferenca na temo obligacijskega prava - Zagreb International Conference on the Law of Obligations.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Izgradnja ustavne demokracije: Liber Amicorum Peter Jambrek

Polona Batagelj, 20.2.2020

Kultura in umetnost

Polona Batagelj, Pravna praksa, 7/2020Pred kratkim je izšla prav posebna knjiga z naslovom Izgradnja ustavne demokracije. Gre za slovesen znanstveni zbornik - Liber amicorum, v katerem je vsak izmed dvajsetih uglednih avtorjev svoj prispevek posvetil jubilantu, zaslužnemu profesorju Petru Jambreku. Takšen zbornik je navadno posvečen imenitnemu posamezniku, ki je s svojim delom in ustvarjalnostjo pomembno vplival na razvoj znanosti nekega področja in to še vedno počne. Besede, s katerimi urednik knjige dr. Matej Avbelj uvodoma opiše slavljenca: "univerzitetni učitelj; sodnik Ustavnega in Evropskega sodišča za človekove pravice, javni intelektualec, ustanovitelj in lastnik zasebne univerze, ustanovni oče slovenske ustavnosti in zato tvorec slovenske državnosti, svetovljan, neusahljivi vir življenjske energije, ki napaja neutrudni, izjemno hitri um, vir institucij", zatorej kažejo na to, da je bila izdaja svečanega zbornika pravzaprav pričakovana in skorajda samoumevna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) z uvodnimi pojasnili

Lora Briški, 13.2.2020

Kultura in umetnost, Kazenski postopek

Lora Briški, Pravna praksa, 6/2020Zadnja novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP) - ZKP-N je v primerjavi s prvim predlogom ZKP-N manj posegla v strukturo kazenskega postopka. To pa nikakor ne pomeni, da bi jo morali podcenjevati, opozorijo uvodna pojasnila k noveli ZKP-N, ki sta jih napisala dr. Petra Plesec in dr. Primož Gorkič. Delo, ki združuje prečiščeno besedilo in uvodna pojasnila, je leta 2019 izdala založba Uradni list RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Fiskalno pravilo v korist prihodnjih generacij

dr. Anže Burger, 13.2.2020

PRORAČUN

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 6/2020Predsednik vlade je s svojim odstopom na žalost zasenčil predhodni odstop ministra za finance dr. Andreja Bertonclja. Minister je s to potezo simbolno podprl fiskalno pravilo in javnofinančno vzdržnost, saj ni pristal na kritje nedefiniranih izgub zdravstvene blagajne po načrtovani ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V nadaljevanju bom argumentiral, zakaj je ministrova načelnost vredna pohvale.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Pogovor s pravosodno ministrico Andrejo Katič

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Portal Pod črto že vrsto let poroča o problemu dolgotrajnih in neučinkovitih kazenskih postopkov v primerih sumov gospodarskega kriminala in korupcije. Ti postopki se praviloma vlečejo tudi več kot deset let. Osumljeni so obenem na koncu pogosto oproščeni zaradi zastaranja postopka ali postopkovnih napak. O tej problematiki smo se pogovarjali s pravosodno ministrico Andrejo Katič. Kot članica stranke Socialnih demokratov je ministrstvo prevzela ob nastopu vlade Marjana Šarca septembra 2018. Intervju smo opravili sredi novembra 2019. Več tednov pred intervjujem smo ministrici poslali seznam tematik, o katerih se želimo pogovarjati. Zanimalo nas je, katere reforme kazenskega postopka so po mnenju ministrice potrebne, kakšna je vloga ministrstva pri vpeljavi reform in kakšne spremembe na bolje pripravlja na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Obstoj delovnega razmerja in posledice v sistemu socialne varnosti

Sara Bagari, 6.2.2020

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Sara Bagari, Pravna praksa, 5/2020V zvezi s postopkom ugotavljanja obstoja (prikritega) delovnega razmerja in posledic v sistemu socialne varnosti se pojavlja veliko vprašanj. Problematika je toliko večja zaradi ureditve, ki predvideva, da elemente delovnega razmerja oziroma obstoj delovnega razmerja v različnih postopkih ugotavljajo različni organi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Komentar pogovora z ministrico

Anže Voh Boštic, 6.2.2020

Ostalo, Kazenski postopek

Anže Voh-Boštic, Pravna praksa, 5/2020Z ministrico smo se pogovarjali o dolgotrajnih kazenskih postopkih v primerih gospodarskega kriminala in korupcije. Odgovori postavljajo pod vprašaj njeno sposobnost opravljanja dela ministrice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Oškodovančev vpliv na odločitev kazenskega sodišča v slovenskem in nemškem kazenskem postopku

Lora Briški, 6.2.2020

Kazenski postopek

Lora Briški, Pravna praksa, 5/2020Položaj žrtev kaznivih dejanj se v evropskih državah v zadnjih desetletjih pomembno krepi. Ta premik v kazenskem postopku pomeni, da oškodovanec (žrtev v kontekstu kazenskega postopka) ni več nesrečni posameznik, čigar potrebe v celoti zajame in posrka javni interes, v imenu katerega poteka kazenski pregon. Poleg njegove informiranosti in zaščite pravni red ureja tudi njegovo sodelovanje v kazenskem postopku. Ko je o procesnih pravicah oškodovanca, natančneje njegovi pravici do pritožbe zoper sodbo, odločalo slovensko ustavno sodišče, je pravni položaj oškodovanca v slovenskem pravnem sistemu primerjalo s položajem oškodovanca kot stranskega tožilca v nemški ureditvi (nem. Nebenkläger).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Izključitev ali omejitev odškodninske odgovornosti proizvajalca programske opreme

mag. Sanela Brglez, 6.2.2020

Obligacije

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 5/2020Pravilno delovanje programske opreme oz. informacijskih sistemov je za podjetja in institucije nepogrešljiv element njihovega poslovanja. Neka programska rešitev lahko pomeni zgolj podporo poslovnim procesom ali pa predstavlja bistveni del poslovanja. V vsakem primeru pa lahko programska rešitev povzroči škodo naročniku, povračilo katere lahko zahteva od proizvajalca programske opreme. Ker se proizvajalci tega zavedajo, v pogodbe vnašajo klavzule o izključitvi ali omejitvi njihove odškodninske odgovornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 6.2.2020

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 5/2020 Parental Rights, Best Interests and Significant Harms Imogen Goold, Jonathan Herring in Cressida Auckland (ur.) (Hart Publishing, november 2019, 256 strani, ISBN: 9781509924899, 71 evrov) Kdo sme kr
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Delovna uspešnost javnih uslužbencev v letu 2020

mag. Nataša Belopavlovič, 6.2.2020

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 5/2020Smo javni zavod s področja kulture. V začetku leta pripravljamo razstavo, ki bo od zaposlenih zahtevala povečan delovni napor. Kot direktorica sem menila, da bom sodelavce za njihov prispevek lahko nagradila v okviru delovne uspešnosti, sedaj pa sem dobila opozorilo, da tega v letošnjem letu ne bom mogla storiti. • Zanima me, ali to drži ter kako je z izplačilom delovne uspešnosti v letu 2020.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Trgovinski sporazum med ZDA in Kitajsko - prva faza

dr. Anže Burger, 30.1.2020

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 4/2020Kitajska in ZDA sta 15. januarja v Beli hiši podpisali prvo fazo trgovinskega sporazuma, ki je začasno omilil trgovinsko vojno med velesilama. Dogovor Kitajski nalaga povečanje uvoza ameriškega blaga in storitev v vrednosti 200 milijard dolarjev v naslednjih dveh letih. Kitajska je na primer leta 2017 iz ZDA uvozila za 185 milijard dolarjev dobrin, letos in v naslednjem letu pa bo morala uvoz povečati na 260 in nato na 310 milijard dolarjev. Sporazum zavezuje Kitajsko tudi k okrepljenemu spoštovanju pravic intelektualne lastnine in izboljšanju kazenskih in civilnih postopkov pri pregonu spletnih kršitev, piratstva in ponaredkov. Prenehala bo pritiskati na ameriška podjetja, naj prenesejo tehnologijo in know-how na kitajska podjetja kot pogoj za vstop na svoj trg. Prav tako ne bo izvajala devalvacije renminbija za dosego višje konkurenčnosti svojega izvoza, kar je sicer v preteklosti že obljubila skupini G20. Odprla bo tudi finančni sektor, vključno z bančnim, zavarovalnim sektorjem, trgom vrednostnih papirjev in bonitetnimi storitvami. V zameno bo Washington znižal carine s 15 % na 7,5 % na 120 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske. Pomenljivo dejstvo ob zaključku prve faze sporazuma je, da ZDA ohranjajo carine na kar dve tretjini kitajskega blaga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin

mag. Nataša Belopavlovič, 23.1.2020

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 3/2020Za naš javni zavod velja Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Imamo dve vprašanji, povezani s plačano odsotnostjo z dela. 1. Naša delavka je imela smrt v družini in bi ji, ker je šlo za ožjega družinskega člana, po kolektivni pogodbi dejavnosti pripadali trije dnevi izrednega dopusta. Delavka je bila v tem času bolniško odsotna. • Ali lahko izredni dopust iz tega naslova koristi po zaključenem bolniškem staležu? 2. Delavec je dostavil potrdilo o spremenjenem bivališču štirinajst dni kasneje, kot izhaja iz potrdila o spremembi. • Ali mu pripada izredni dopust za selitev, čeprav dokumentacija ni bila dostavljena pravočasno, in kako ravnati v primeru, da delavec te pravice niti ni izrecno zahteval?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

(Dez)integracija Evrope

Polona Batagelj, 16.1.2020

Ostalo

Polona Batagelj, Pravna praksa, 1-2/2020Dne 26. novembra 2019 je v organizaciji prof. dr. Mateja Avblja v okviru projekta Integralna teorija prihodnosti EU in jesenske šole Fakultete za državne in evropske študije na Novi univerzi potekala okrogla miza z naslovom (Dez)integracija Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Pravice delavke - doječe matere

mag. Nataša Belopavlovič, 19.12.2019

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 49-50/2019Naša delavka se je po letu dni vrnila s porodniškega oziroma starševskega dopusta in nas obvestila, da želi aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem bi ji omogočili delo samo v dopoldanskem času od ponedeljka do petka ter uro odmora za dojenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Človekove pravice pred novimi izzivi

dr. Marko Bošnjak, 12.12.2019

Človekove pravice

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 48/2019V zvezi s človekovimi pravicami pogosto poudarjamo njihovo univerzalno naravo, skladno s katero veljajo enako za vse ljudi na vseh krajih sveta v vseh obdobjih. Navedena značilnost je bila na svetovni ravni izražena predvsem s Splošno deklaracijo človekovih pravic. Obletnico njenega sprejema obeležujemo kot dan človekovih pravic. Sprejem tega pomembnega akta je kljub njegovi univerzalni noti treba umestiti v zgodovinsko specifični kontekst kmalu po drugi svetovni vojni. Ta se je končala z zmago držav, med katerimi so bile v večini takšne, ki so človekove pravice razumele kot bistveni pravni izraz temeljnih človeških vrednot, demokracijo in pravno državo pa kot edini vzdržni način organizacije človeške skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Kako zagnati gospodarsko rast?

dr. Anže Burger, 12.12.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 48/2019V novembrski kolumni sem pokazal, da so trenutne nizke obrestne mere v veliki meri posledica nižjih trendnih stopenj gospodarske rasti in da so razvite države z ukrepi povečevanja javnega dolga, javnofinančnih izdatkov in davkov zgolj začasno uspele kompenzirati primanjkljaj agregatnih investicij. Problem nizke rasti produktivnosti ostaja: stopnja rasti realnega BDP na uro efektivnega dela se je v EU-15 znižala s 4,7 odstotka na leto v razdobju 1950-1972 na 2,0 odstotka med letoma 1972 in 2005 ter na borih 0,8 odstotka v obdobju 2005-2017. Kateri so glavni vzroki za sekularno stagnacijo in kako jih nasloviti?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 70 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(30) 48(33) 47(27) 46(24)
45(14) 45-46(11) 44(32) 44-45(1)
43(32) 43-44(3) 42(16) 42-43(8)
41(8) 41-42(12) 40(5) 40-41(12)
39(7) 39-40(18) 38(26) 38-39(6)
37(26) 37-38(1) 36(28) 36-37(12)
35(32) 35-36(1) 34(27) 34-35(2)
33(24) 33-34(4) 32(15) 31(7)
31-32(25) 30(1) 30-31(8) 29(3)
29-30(21) 28(21) 28-29(9) 27(27)
27-28(4) 26(39) 26-27(2) 25(20)
25-26(4) 24(20) 24-25(37) 23(36)
Več...

Leto objave

2020(22) 2019(70) 2018(64) 2017(60)
2016(39) 2015(41) 2014(59) 2013(64)
2012(68) 2011(74) 2010(69) 2009(123)
2008(101) 2007(119) 2006(141) 2005(103)
2004(52) 2003(72) 2002(43) 2001(37)
2000(32) 1999(27) 1998(52) 1997(44)
1996(44) 1995(28) 1994(34) 1993(29)
1992(17) 1991(18)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov