O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 24
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 591)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Žrtvovanje: življenje v fašistični milici

dr. Jernej Letnar Černič, 6.6.2019

Kultura in umetnost

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 21-22/2019Alessandro Orsini v svoji knjigi Žrtvovanje: življenje v fašistični milici (v izvirniku Sacrifice, My Life in a Fascist Militia, Cornell University, 2018) opisuje vsakodnevno življenje v fašistični milici, ki jo imenuje Žrtvovanje, ki je bila do zdaj udeležena v številnih primerih nasilja. Orsini prikazuje njene člane kot študiozne, razmišljujoče in umirjene, zelo nasprotno od stereotipnih predstav o fašistih kot o preprostih, divjih in neukih nasilnežih. V knjigi je zakril identiteto gibanja in njegovih članov tako iz spoštovanja do njegovih članov kot tudi iz varnostnih razlogov. Iz podobnih razlogov knjiga še do danes ni izšla v Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Stanko Lapajne (1878-1941): imeti svoj glas

dr. Karmen Lutman, 6.6.2019

Pravoznanstvo

dr. Karmen Lutman, Pravna praksa, 21-22/2019Stanko Lapajne velja za enega največjih slovenskih civilistov in utemeljitelja mednarodnega zasebnega prava pri nas. Kot redni profesor za obče državljansko ter meddržavno zasebno in kazensko pravo je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani poučeval od leta 1920, v letih 1932 in 1933 pa je bil tudi njen dekan. S svojim obširnim znanstvenim opusom je spodbudil pravni napredek na področju splošnega civilnega in mednarodnega zasebnega prava, cilj njegovega dela pa je bil, kot sam zapiše, "izkoristiti vsak dober teoretični izsledek za popolnejšo normo legis ferendae".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Prvo svetovalno mnenje ESČP: (ne)uresničena pričakovanja

Špela Lovšin, 23.5.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 20/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je na zaprosilo francoskega kasacijskega sodišča dne 10. aprila 2019 izdal prvo svetovalno mnenje na podlagi Protokola št. 16 k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), v katerem se je opredelilo do vprašanja o priznanju pravnega razmerja med staršem in otrokom, in sicer med otrokom, ki je bil rojen v tujini na podlagi dogovora o gestacijskem nadomestnem materinstvu, in med ciljno materjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Bolniški stalež - delitev bremena med delodajalci in javnimi blagajnami po Evropi

Špela Lovšin, 4.4.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Špela Lovšin, Pravna praksa, 14/2019Nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe je eden izmed institutov, ki odražajo socialno funkcijo delovnopravne zakonodaje. Ker se od 30. dne odsotnosti sredstva za izplačevanje takšnega nadomestila črpajo iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), se v javnih razpravah pogosto zastavlja vprašanje, koliko sredstev je namenjenih za izplačevanje nadomestila plače za bolniško odsotnost in ali je obstoječa ureditev v Sloveniji primerna za vzdržnost javnih financ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Zaporna kazen za razžalitev v medijih - le še preteklost?

Špela Lovšin, 28.3.2019

Človekove pravice

Špela Lovšin, Pravna praksa, 13/2019V nedavni sodbi v zadevi Sallusti proti Italiji je Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) obravnavalo vprašanje, ali izrek kazni zapora zaradi kaznivega dejanja razžalitve v medijih predstavlja kršitev 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Pisna odločba o prekršku, ki že v izhodišču vsebuje obrazložitev

Jelka Lugarič, 14.3.2019

Prekrški

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 11/2019Z različnimi zakoni je predpisano, da morajo določeni subjekti, ki izvajajo dejavnost, predložiti letna poročila AJPES-u, ki zagotavlja njihovo javnost. AJPES je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb, ki zapovedujejo predložitev letnega poročila, kršitev določb o predložitvi letnih poročil v predpisanih rokih pa je opredeljena kot prekršek. Od preko 150.000 zavezancev za predložitev letnega poročila jih vsako leto okrog 5.000 ne izpolni predpisane obveznosti, zaradi česar ima AJPES z vodenjem prekrškovnih postopkov precej dela. To je zahtevno že za pravnike, še bolj pa za nas, ki nismo obiskovali pravne fakultete. Pogoste zakonske spremembe še povečujejo zahtevnost dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Sodno varstvo poslovnih skrivnosti

Levovnik Jure, Gostiša Eva, 21.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jure Levovnik, Eva Gostiša, Pravna praksa, 8/2019V prejšnjem prispevku sva predstavila novo materialnopravno ureditev poslovnih skrivnosti, ki jo prinaša Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem ("Direktiva") in ki bo prenesena v slovenski pravni red z novim Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS). Tokrat se bova posvetila še prihodnji ureditvi sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem - poenotenje na ravni EU?

Špela Lovšin, 21.2.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE, Delovna razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 8/2019Evropska komisija je 26. aprila 2017 izdala predlog Direktive o usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (v nadaljevanju Direktiva), ki je prvi zakonodajni predlog v okviru novega evropskega stebra socialnih pravic. Predlog Direktive zasleduje dva specifična cilja, in sicer: (1) izboljšanje dostopa do ureditev za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, kot so dopusti in prožne ureditve dela, ter (2) povečanje deleža moških, ki izrabijo dopust iz družinskih razlogov in prožne ureditve dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Varstvo poslovne skrivnosti

Gostiša Eva, Levovnik Jure, 14.2.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Eva Gostiša, mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 7/2019V kratkem lahko pričakujemo sprejem Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS), s katerim bo Slovenija, sicer z zamudo, prenesla v svoj pravni red Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (Direktiva). Direktiva je poleg nove materialnopravne ureditve poslovnih skrivnosti predpisala tudi minimalne zahteve glede sodnega varstva pred protipravno prisvojitvijo, razkritjem in uporabo poslovnih skrivnosti. Nova materialnopravna ureditev je predmet tega članka, ureditev sodnega varstva pa bo obravnavana v eni od naslednjih številk revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba ZJN-3 za pravne storitve

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 14.2.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 7/2019Članek obravnava vprašanje, ali so javni naročniki po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) pri oddajanju naročil s področja pravnih storitev (kamor med drugim spadajo tudi odvetniške storitve) zavezani ravnati skladno z določili ZJN-3, ki veljajo za naročila (splošnih) storitev. Kot bomo videli, je uporaba ZJN-3 odvisna tako od vrste pravnih storitev kot tudi od ocenjene vrednosti naročila. Od okoliščin posameznega primera bo tako odvisno, ali se bo pri naročilu pravnih storitev ZJN-3 sploh uporabljal, ali se bo za naročilo uporabljal poseben poenostavljeni postopek, ali pa bo naročnik zavezan upoštevati le splošna načela iz ZJN-3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Ob 40-letnici Zakona o obligacijskih razmerjih

Petra Lamovec Hren, 24.1.2019

Obligacije

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 4/2019Na dvodnevni konferenci, ki je v soorganizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri PF in Pravne fakultete v Ljubljani potekala 15. in 16. novembra 2018 na Pravni fakulteti v Ljubljani, so se za govorniškim odrom zvrstili tako domači predavatelji kot tudi akademski gostje iz Hrvaške in Srbije. Pestra sestava udeležencev je ponudila zanimivo debato in tako zgodovinski vpogled v sistem nekdanje ureditve v nekdanji skupni državi kot tudi nejasnosti, s katerimi se srečuje aktualna ureditev, in prihajajoče tendence, ki že nakazujejo smer razvoja obligacijskega prava v vseh treh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prepoved pravice do stavke železniškim delavcem

Špela Lovšin, 13.12.2018

SINDIKATI, Človekove pravice

Špela Lovšin, Pravna praksa, 48/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je bilo v nedavni zadevi Ognevenko proti Rusiji soočeno z vprašanjem, ali je v skladu s pravico do svobode zbiranja in združevanja, ki jo zagotavlja 11. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), mogoče prepovedati stavko določenim kategorijam železniških delavcev, ki naj bi zagotavljali bistvene storitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

O pobudi za slovenski znakovni jezik v ustavi

dr. Gordana Lalić, 8.11.2018

Človekove pravice

dr. Gordana Lalić, Pravna praksa, 43/2018Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije naj bi za boljše vključevanje gluhih v družbo 14. novembra letos, na dan slovenskega znakovnega jezika, vložila predlog za spremembo ustave, saj država še vedno naj ne bi ne prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj jezik: znakovni jezik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Sprememba osebnega imena transspolnih oseb

Špela Lovšin, 8.11.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Lovšin, Pravna praksa, 43/2018V nedavni zadevi S. V. proti Italiji je bilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ponovno soočeno z vprašanjem o pravicah transspolnih oseb, natančneje o pravici do spremembe osebnega imena še pred potrditvijo nacionalnega sodišča, da je bila operacija spremembe spola uspešno izvedena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Elementi nasledstva držav na primeru ČSZR

Šturma Pavel, Linhartová Lenka, 20.9.2018

Organizacija Združenih narodov

dr. Pavel Šturma, dr. Lenka Linhartová, Pravna praksa, 35/2018Država je osnovni mednarodnopravni subjekt in kot takšna nosilka širokega nabora pravic in obveznosti. Razumljivo je, da vse spremembe, ki zadevajo njene konstitutivne elemente, povlečejo za seboj kopico opravil, potrebnih za rešitev odprtih vprašanj. Najobširnejše statusne spremembe povzroči t. i. nasledstvo držav, ki ga obe dunajski konvenciji o nasledstvu (mednarodnih pogodb ter državnega premoženja, dolgov in arhivov) opredeljujeta kot "nadomestitev ene države z drugo glede odgovornosti za mednarodne odnose posameznega ozemlja".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Novosti pri sofinanciranju občin na narodnostno mešanem območju

dr. Roman Lavtar, 30.8.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 32/2018S 1. januarjem 2018 je začela veljati novela Zakona o financiranju občin (ZFO-1C), ki je med drugim spremenila tudi način sofinanciranja uresničevanja pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v občinah. Položaj obeh narodnih skupnosti sicer sistemsko ureja Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (ZSNS), ki določa tudi način njunega financiranja. Zakon, ki ureja financiranje občin, pa občinam, kjer prebivata narodni skupnosti, daje pravico do dodatnega financiranja iz državnega proračuna. Novi 20. člen ZFO-1C vsebuje tri novosti glede sofinanciranja občin, v katerih bivata italijanska in madžarska narodna skupnost: opredeljuje konkretno višino sredstev za ta namen, določeno v razmerju do skupne primerne porabe občin; zahteva, da vlada z uredbo uveljavi kriterije za določitev višine sredstev, ki pripadajo posamezni občini; tretja novost pa je, da se občinske manjšinske organizacije odslej lahko sofinancirajo neposredno ali posredno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Kako naprej na Evropskem sodišču za človekove pravice?

dr. Jernej Letnar Černič, 23.8.2018

Varstvo človekovih pravic

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 30-31/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vsako leto prejme več 10.000 pritožb iz vseh držav članic Sveta Evrope zaradi domnevnih kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Ima izjemno pomembno vlogo pri uresničevanju učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava na evropskem kontinentu. Človekove pravice in temeljne svoboščine zavaruje takrat, ko odpove domače varstvo, kar je zelo pogosto predvsem v državah Srednje, Vzhodne in Južne Evrope. Čeprav je vsebinske obravnave deležnih le nekaj odstotkov pritožb, se ESČP sooča z velikim bremenom, kako učinkovito obravnavati vse pritožbe. Kakšna je torej prihodnost ESČP? Ali ga je treba reformirati, da bo lahko preživelo še nekaj desetletij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Razbijanje nomotehničnih mitov

Petra Lamovec Hren, 19.7.2018

Ostalo

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 28-29/2018Tako imenovani normativni števec, novost na spletnem portalu Pravno-informacijski sistem RS, kaže statistične podatke o predpisih, ki veljajo v državi. Predpisov je veliko in urejanje vsake najmanjše podrobnosti pri ljudeh vzbuja občutek prenormiranosti. S tem pa se pravzaprav pokaže prava vrednost druge dejavnosti - nomotehničnega urejanja. V sredo, 23. maja 2018, so v sodelovanju Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Službe Vlade RS za zakonodajo na Pravni fakulteti v Ljubljani potekali XVI. Nomotehnični dnevi. Čeprav je tematika morda na prvi pogled nekoliko zapostavljena, pa je zelo pomembna. Nomotehnika omogoča pripravo tehnično in vsebinsko kvalitetnih predpisov, s čimer zagotavlja predvidljivost in pravno varnost. V času poplave predpisov je njen pomen še toliko večji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Uporaba izvedenskih mnenj invalidske komisije v postopku pred sodiščem

Špela Lovšin, 5.7.2018

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Lovšin, Pravna praksa, 26/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je nedavno sprejelo sodbo v zadevi Devinar proti Sloveniji, v kateri je pritožnica zatrjevala, da so ji nacionalna sodišča s tem, ko so svojo odločitev v celoti oprla na strokovno mnenje invalidske komisije (kot telesa znotraj tožene stranke) in zavrnila njen predlog za imenovanje neodvisnega izvedenca medicinske stroke, kršila pravico do poštenega sojenja, ki jo zagotavlja prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Čeprav je šlo za precej podobne dejanske okoliščine primera kot v zadevi Korošec proti Sloveniji, pa je ESČP tokrat sprejelo drugačno odločitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sprememba zakona o lokalni samoupravi

dr. Roman Lavtar, 21.6.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 24-25/2018Z 11. majem je začela veljati novela Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-S). Z novelo je odpravljena neustavnost glede možnosti pridobitve lastnosti reprezentativnosti združenja, odpravlja se tudi omejitev nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov občin prenesejo občine, poenostavljen je postopek ustanavljanja zvez občin kot oblike medobčinskega sodelovanja, spremenjeni sta ureditev lokalnega naknadnega referenduma in ureditev občinskega odvetništva. Z novelo pa se tudi spodbuja uvedba participativnega proračuna kot instrumenta sodelovanja prebivalcev pri odločanju. ZLS se je z vključitvijo te novele uskladil tudi s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, referendum in ljudsko iniciativo, ter predpisoma, ki urejata splošni upravni postopek in državno odvetništvo. Zdi se, da si posebno pozornost zaslužijo predvsem tri od naštetih novosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

18. člen EKČP - varovalka pred zlorabo vladavine prava?

dr. Jernej Letnar Černič, 12.4.2018

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 14/2018Vladavina prava je v Vzhodni Evropi vsakodnevno v primežu različnih interesov močnih interesnih, političnih, poslovnih, hudodelskih in ostalih skupin. Te se vsakodnevno bodisi skrivoma bodisi javno spopadajo za oblastne privilegije, pri čemer ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev. Vladavina prava se v vzhodnoevropskem miljeju pogosto spremeni v vladavino močnejših, ki pravo nato zlorabijo za odstranitev svojih političnih nasprotnikov. Različni opozicijski politiki ali civilnodružbeno dejavni aktivisti se tako pogosto znajdejo v priporih ali zaporih, kamor jih, pogosto pod pretvezo kazenskih postopkov, pošlje trenutna oblast - po navadi zmagovita stran v političnih obračunavanjih. Ta kazenskopravni aparat tako uporablja za izključitev osebe iz političnega in javnega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Odškodnina namesto transformacije v primeru veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas

Špela Lovšin, 12.4.2018

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Špela Lovšin, Pravna praksa, 14/2018Porast sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki s seboj pogosto prinesejo tudi problem slabs?ih delovnih pogojev in oz?anja obsega pravic delavcev, je eden izmed aktualnejs?ih problemov delovnega prava, s katerim se pogosto srečuje tudi Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče). Slednje se je nedavno v zadevi Santoro soočilo z vprašanjem, do kakšne odškodnine je upravičen delavec iz javnega sektorja v primeru veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Poseg v lastninsko pravico (2. del)

mag. Mateja Likozar Rogelj, 12.4.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Mateja Likozar-Rogelj, Pravna praksa, 14/2018V obrazložitvi te odločbe je sodišče med drugim zapisalo, da je bila pravica uporabe že leta 1952 z dogovorom prenesena na pravnega prednika obdarjenke in da je vknjižena lastninska pravica v zemljiški knjigi na ime zadruge napačna oziroma da vknjižba ne ustreza resničnemu lastniškemu stanju. Zemljišče bi se moralo prenesti na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov na podlagi določb drugega odstavka 74. člena Zakona o zadrugah (ZZad) in omogočena bi bila vrnitev agrarni skupnosti, ker pa se to ni zgodilo, ker zemljišče ni več kmetijsko, je vpis napačen. Vprašanje, zakaj ni sodišče zemlje potemtakem preprosto podarilo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ne pa fizični osebi, ostaja odprto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Poseg v lastninsko pravico (1. del)

mag. Mateja Likozar Rogelj, 29.3.2018

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Mateja Likozar-Rogelj, Pravna praksa, 12-13/2018Ni moj način javno polemizirati o odločitvah sodišča, še posebno ne o takih, ki (še) niso pravnomočne, vendar sta me k pisanju članka spodbudili predvsem dve nedavno sprejeti odločitvi sodišča, s katerima je sodišče poseglo v vknjiženo lastninsko pravico in spremenilo titularja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 24 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(6) 48(11) 47(7) 46(8)
45(4) 44(10) 44-45(1) 43(8)
43-44(1) 42(8) 42-43(2) 41(1)
41-42(5) 40(1) 40-41(2) 39(4)
39-40(7) 38(11) 38-39(2) 37(7)
37-38(1) 36(12) 36-37(1) 35(13)
34(9) 33(11) 33-34(1) 32(4)
32-33(1) 31(4) 31-32(10) 30(5)
30-31(3) 29(3) 29-30(13) 28(8)
28-29(3) 27(10) 27-28(2) 26(14)
26-27(1) 25(9) 25-26(2) 24(6)
24-25(8) 23(14) 23-24(2) 22(14)
Več...

Leto objave

2019(11) 2018(19) 2017(11) 2016(9)
2015(8) 2014(11) 2013(19) 2012(19)
2011(13) 2010(25) 2009(27) 2008(37)
2007(53) 2006(70) 2005(28) 2004(17)
2003(20) 2002(34) 2001(24) 2000(25)
1999(34) 1998(25) 1997(26) 1996(18)
1995(2) 1994(1) 1993(1) 1992(1)
1991(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKL MNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov