O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Le slepa pega - ali kaj hujšega?

mag. Matevž Krivic, 25.5.2017

Civilni sodni postopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 20-21/2017Da se vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc znova in znova vrača k zadevi Patria, ki je tako močno zaznamovala njegovo strokovno kariero, je povsem razumljivo. Da znova in znova skuša dokazati, da je v njej imel prav on, in ne Ustavno sodišče, prav tako - ima vso pravico, da to dokazuje. Le to je - vsaj meni - težje razumljivo, zakaj je pri tem tako očitno nekritičen do dokazov, ki jih za to ponuja. Je to le slepa pega na njegovem očesu, ki jo ima nekje najbrž vsak od nas (ko tudi očitnega preprosto ne moreš videti, ker si tako prepričan v svoj prav) - ali morda še kakšna hujša pomanjkljivost v strokovnem znanju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

"Ne" Ljubljanski pobudi za novo ustavo EU

Blaž Mrva, 25.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Blaž Mrva, Pravna praksa, 20-21/2017Predsednik republike Borut Pahor je dne 6. januarja 2017 (skupaj z drugimi podpisniki) objavil Pobudo za sprejem pogodbe o ustavi Evropske unije, tj. pobudo za ustavo EU (t. i. Ljubljanska pobuda, v nadaljevanju: Pobuda). S Pobudo se predlaga sprememba Evropske unije v zvezno državo (142. člen Pobude). Besedilo daje podlago za popolno institucionalno preureditev EU in s tem članic EU, torej tudi Slovenije. Pobudo je predsednik republike predstavil tudi na mednarodnih srečanjih (z avstrijskim predsednikom Van der Bellenom, predsednikom Evropske komisije Junckerjem itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

O drugem tiru malo drugače

Klemen Košič, 25.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Košič, Pravna praksa, 20-21/2017Ste vedeli, da je drugi tir v resnici že zgrajen? Železnica Dunaj-Trst je bila v 19. stoletju najboljša prometna povezava na Slovenskem. Krajem v notranjosti države je omogočala povezavo z morjem. Uprava železnice, ki je zaradi finančnih težav državnih železnic kmalu pristala v zasebnih rokah (podobnost z javno-zasebnim/javno-javnim partnerstvom je zgolj naključna), se je kmalu po izgradnji začela obnašati monopolistično, kar je močno otežilo dostop do morja. Kot posledica so se kmalu pojavile ideje o novi povezavi do Trsta, na začetku 20. stoletja pa je bila v samo treh letih zgrajena izjemno zahtevna železnica prek Bohinja. Tudi ta je pomenila zelo pomembno povezavo za tiste čase, po njej se je odvijal živahen promet, po koncu svetovne vojne in spremembi mej pa so jo prometni tokovi zaobšli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Zoper doping z resetiranjem atletskih rekordov?

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.5.2017

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 20-21/2017Da se sodobni vrhunski šport že precej časa na vse možne načine ukvarja s problemom dopinga, praviloma ni več omembe vredna novica. Najnovejši predlog Evropske atletske zveze (European Athletics - EA) pa je vendarle povsem drugačen. Gre za obuditev revolucionarne ideje, ki je sprožila številne odzive in jih bo v prihodnjih mesecih po pričakovanjih vse več. Za kaj gre?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Avtorske pravice in piratstvo v Sloveniji

mag. Sanela Štadler, 25.5.2017

Intelektualna lastnina

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 20-21/2017Živimo v digitalnem svetu, v katerem uporaba spleta ter prenos in prikaz digitalnih informacij igrajo ključno vlogo v gospodarstvu. Mednarodni razvoj avtorskega prava ne dohaja hitrih inovacijskih sprememb v informacijski tehnologiji. Danes se pravna stroka in doktrina spopadata z vzpostavitvijo mednarodnega ogrodja za učinkovito preganjanje kršiteljev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti v zvezi s ponarejanjem in spletnim piratstvom. Svetovna kulturna industrija pa se spopada z izzivi digitalne revolucije. Uresničitev konvergentnega scenarija spleta, ki so ga ustvarili futurologi, je privedla do težav pri zagotavljanju spoštovanja avtorskih pravic in intelektualne lastnine v okviru dematerializirane kulturne produkcije. Porajata se vprašanji, ali smo sploh sposobni najti kreativno rešitev in ustrezna pravila za nastali problem pravic ustvarjalcev, ki jim piratstvo spodkopava možnost nadaljnjih invencij in možnosti tega, da bodo v prihodnosti v to področje sploh še usmerjene investicije, in ali bo pod temi pogoji sploh še prihajalo do novih umetniških ustvarjalnih vsebin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Zadržan odnos do lestvice držav Doing Business

dr. Miodrag Đorđević, 25.5.2017

Uprava

dr. Miodrag Đorđević, Pravna praksa, 20-21/2017Mojo pozornost je pred časom pritegnil prispevek dr. Andreja Ekarta z naslovom Lestvica Doing Business Svetovne banke - kako izboljšati slovensko uvrstitev, ki je bil 23. marca 2017 objavljen v Pravni praksi št. 11/2017. Tudi sam sem namreč eden od nacionalnih poročevalcev, in sicer s področja reševanja insolvenčnih zadev (ang. Resolving insolvency).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Pozitivna diskriminacija starejših delavcev - je v očeh delodajalcev res pozitivna?

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 25.5.2017

Delovna razmerja

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 20-21/2017Diskriminacija starejših delavcev je dolgoleten problem, ki bi ga lahko opredelili kot posebno obravnavanje starejših ljudi. Največkrat temelji na negativno naravnanih stereotipih in predsodkih. Zaradi zagotovitve enakopravne obravnave je treba starejšim delavcem zagotoviti posebno zakonsko varstvo. Gre za t. i. pozitivno diskriminacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 25.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 20-21/2017Sodbe Sodišča 4., 10. maj in 11. maj
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

(Ne)upoštevanje naknadnih vplačil pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov

Nejc Setnikar, 25.5.2017

Davki občanov in dohodnina

Nejc Setnikar, Pravna praksa, 20-21/2017Pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov je davčna osnova enaka razliki med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (vštevajoč normirane stroške). Pravno pravilno in ekonomsko logično je, da se v vrednost kapitala tako v trenutku pridobitve kot v trenutku odsvojitve všteje tudi naknadno vplačilo družbenika, ne glede na morebitni datumski zamik pri vplačilu osnovnega vložka in naknadnem vplačilu ter ne glede na okoliščino, v kateri je ta kapitalski dobiček ustvarjen (prenos deleža, likvidacija družbe idr.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Omejitev možnosti sodelovanja med gospodarskimi subjekti v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 25.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2017Pravo javnega naročanja dopušča različne načine sodelovanja med gospodarskimi subjekti pri oddaji ponudbe, in sicer tako, da sodelujejo kot partnerji pri oddaji skupne ponudbe, kot podizvajalci ali pa z omogočanjem uporabe kapacitet enega gospodarskega subjekta drugemu subjektu. Pri naročnikih se v postopkih javnega naročanja, še posebej v primerih, ko je izpolnitev naročila zahtevna, lahko pojavi bojazen, da bo zahtevane sposobnosti izkazal en gospodarski subjekt, naročilo oziroma njegov zahtevni del pa bo izpolnil drug - manj izkušen ali celo neizkušen - subjekt. Naročniki zato včasih omejijo dopustnost sodelovanja med gospodarskimi subjekti, kar lahko pomembno omeji možnosti gospodarskih subjektov za oddajo ponudbe. V predstavljeni zadevi je Sodišče EU presojalo dopustnost take omejitve, ki pa je ni določil le naročnik, temveč celo nacionalna zakonodaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Vsebina PP št.20-21/2017

Avtor ni naveden, 25.5.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/20173 UVODNIK Vlasta Nussdorfer Kako potovati od "uradničkov" do uradnikov? 6-8 DELOVNO PRAVO mag. Andreja Hojnik Šlamberger Pozitivna diskriminacija starejših delavcev - je v očeh delodajalcev res pozitivna? Podaljšanje poskusnega dela 10-11 GOSPODARSKO
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Podaljšanje poskusnega dela

Ana Čeh, 25.5.2017

Delovna razmerja

Ana Čeh, Pravna praksa, 20-21/2017Navidezno jasna, a skopa določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v zvezi z institutom poskusnega dela puščajo več odprtih vprašanj, eno izmed njih je tudi vprašanje podaljšanja poskusnega dela, s katerim se je pred kratkim ukvarjalo Vrhovno sodišče RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Besede

Hinko Jenull, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 20-21/2017Sodobna družba je, veliko bolj kot daljnega leta 1964, ko je bila ta misel zapisana, zdrknila v jezik brez teže in pomena. Današnja "bit in čas" izražajo prazne lupine besed, ločene od vsebine, oropane ugleda, vprežene v službo laži in žalitev. Pa ni bilo vedno tako. V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Naj to razumemo dobesedno ali v prenesenem smislu, bistvo ostane enako. Ker prenašajo spoznanja, misli in občutke, je besede treba izbirati previdno in uporabljati spoštljivo, povsod in vedno, v zasebnem in poklicnem svetu, v javnem prostoru pa še posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Notar in notarska poklicna etika

Patricij Maček, 25.5.2017

Odvetništvo in notariat

Patricij Maček, Pravna praksa, 20-21/2017V okviru izbirnega predmeta magistrskega študija Etika pravniških poklicev na PF Univerze v Ljubljani se je še tretjič in zadnjič odvilo gostujoče predavanje. Po predavanjih o sodniški in odvetniški poklicni etiki je tako 18. aprila potekalo predavanje o notarski poklicni etiki, o kateri je na povabilo dr. Aleša Novaka spregovorila notarka in predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj. Povedala je, da "naj bi bil notariat tista služba, ki pripomore k urejeni pravni državi, ki zagotavlja pravno varnost".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Avtorsko delo v delovnem pravu

mag. Suzana Pisnik, 25.5.2017

Intelektualna lastnina

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 20-21/2017Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je izražena na kakršen koli način, na primer kot članek, fotografija, slika, računalniški program, izvedensko mnenje in podobno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Omnia prius experiri quam armis sapientem decet

Janez Kranjc, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Za modrega se spodobi, da poskusi vse, preden uporabi orožje, je vzeta iz Terencijeve komedije Skopljenec (Eun. 789).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Posredovanje osebnih podatkov etažnega lastnika tretjim osebam

Matej Vošner, 25.5.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 20-21/2017Ali lahko upravnik bloka, s katerim pogodba o stanovanjskem upravljanju (še) ni bila sklenjena, posreduje osebne podatke etažnih lastnikov tretji osebi brez njihove privolitve?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Precedenčni primer glede vračanja prosilcev za mednarodno zaščito

Alenka Antloga, 25.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 20-21/2017Vrhovno sodišče Republike Slovenije (predložitveno sodišče) je Sodišču Evropske Unije (SEU) postavilo štiri vprašanja za predhodno odločanje, ki se nanašajo na razlago drugega odstavka 3. člena in prvega odstavka 17. člena Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (Uredba št. 604/2013) v zvezi s 4. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (LTP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Podjetnejši nebodijihtreba naj kar ostanejo v tujini

mag. Sandi Kodrič, 25.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 20-21/2017Kdor ima otroke, stare med dvajset in trideset let, bržkone pozna vsaj nekaj njihovih prijateljev ali vrstnikov, ki načrtujejo odhod v tujino ali pa so že tam. Ko se mladi izobraženci ali nadebudni podjetniki danes ozrejo okoli sebe, v domovini ne vidijo perspektive zase. Samo po sebi to ne bi bilo dramatično, če bi jim Slovenija puščala odprta vrata za vrnitev po nekaj letih, ko bi lahko nazaj prinesli nove izkušnje, znanje, povezave in ne nazadnje kapital.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Prepoved diskriminacije glede na starost

Luka Mišič, 25.5.2017

Kultura in umetnost

Luka Mišič, Pravna praksa, 20-21/2017V začetku leta 2017 je zbirka Scientia iustitia postala številčno bogatejša za prvo domačo monografijo, pravzaprav prvi obsežnejši strokovni prispevek na pravnem področju, v katerem se avtor v celoti ukvarja z vprašanjem prepovedi diskriminacije glede na starost, osebno okoliščino, ki je bila vsaj v evropskem prostoru razvojno postavljena na rob oziroma med osebne okoliščine, ki v t. i. hierarhiji prepovedanih podlag - kot v delu povzema sam avtor - kotirajo nižje od tradicionalnih prepovedanih podlag, kot sta na primer spol ali rasa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Razpisi

Avtor ni naveden, 25.5.2017

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2017 Ur. l. RS, št. 25/17 1. Notarski pomočnik - Notarska zbornica Slovenije; rok je 3. junij. 2. Okrajni sodnik - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 3. junij. 3. Okrožni sodnik - Vrhovno sodišče Republike Slovenije; rok je 3. junij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Ponovno o odškodnini za odpovedane lete po pravu Unije

Zoran Skubic, 25.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 20-21/2017Naročanje kart za letalske polete še nikoli ni bilo enostavnejše in z malce vaje glede primerjav cen na spletu tudi ne cenejše. Potovati z letalom je v globaliziranem svetu pač - nuja. Vendar pa ima tovrstno naročanje prek raznih spletnih vmesnikov in posrednikov lahko tudi skrite pasti. V digitalni dobi je pretok informacij vedno hitrejši, vseeno pa več posrednikov pomeni tudi več možnosti za nastanek napake ali "informacijskih šumov". Uredba glede odškodnine letalskim potnikom namreč v zvezi z odpovedjo leta določa, da se letalski prevoznik lahko izogne plačilu pavšalne odškodnine potniku le, če je slednji o tem dejstvu obveščen vsaj dva tedna pred predvidenim (sedaj odpovedanim) letom. Toda kaj če prevoznik o odpovedi sicer pravočasno obvesti posrednika, slednji pa potnika o tem dejstvu obvesti z zamudo? Nosi odgovornost za tovrstno malomarno početje posrednik ali prevoznik sam?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Odlična uvrstitev študentov PF Univerze v Ljubljani na tekmovanju CEEMC

Vlahek Ana, Mozetič Daniela, 25.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Ana Vlahek, Daniela Mozetič, Pravna praksa, 20-21/2017Po enoletnem premoru se je ekipa študentov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki so jo sestavljali Aljoša Aleksovski, Sara Ermenc, Urška Rotar in Špela Zupančič, ponovno udeležila tekmovanja Central and East European Moot Court (CEEMC), na katerem je dosegla odlične rezultate.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Javno naročanje informacijskih rešitev

Primec Andreja, Perko Igor, 25.5.2017

PRORAČUN

dr. Andreja Primec, dr. Igor Perko, Pravna praksa, 20-21/2017V digitalni dobi so učinkoviti informacijski sistemi nepogrešljivi na vseh ravneh življenja, vključno z javnim sektorjem. Se spomnite počutja, ko zataji vaš osebni računalnik ali pametni telefon? Si predstavljate, kakšno škodo povzroči šele napačno posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju posameznikov ali izbris podatkov celotne zdravstvene kartoteke ali pa kar izbris zbirke zdravstvenih kartotek? Nepredstavljivo! Zato je toliko bolj pomembno, da pri snovanju informacijskih rešitev v javnem sektorju, ki poleg tega, da skrbi za splošno javno dobro, bdi tudi nad varnostjo v državi, pristojni to nalogo vzamejo skrajno resno. Poleg skrbi za strokovne, kakovostne in učinkovite informacijske rešitve morajo slediti tudi zahtevam za gospodarno in transparentno trošenje javnih sredstev, k čemur naj bi pripomogel sistem javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Sodnik mora odločati samostojno

dr. Matija Damjan, 25.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Matija Damjan, Pravna praksa, 20-21/2017"Če izhajamo iz bistvene značilnosti sodnikovega odločanja, ki je v njegovi neodvisnosti - tako interni kot tudi eksterni -, in je odločitev sprejeta v skladu s sodnikovim razumevanjem normativnega okvira, ki ga pri tem uporabi, menim, da ni mogoče, niti sprejemljivo, pričakovati ali celo zahtevati od sodnika opravičilo zaradi take odločitve, ne glede na to, kakšno usodo doživi taka odločitev v nadaljnjem sodnem postopku," je kot slavnostni govornik na proslavi ob dnevu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani 14. aprila 2017 poudaril novi predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič in pojasnil, da bi se na ta način sicer spodjedala sodniku dana pravica in dolžnost, da odloča "samostojno, brez vsakršnih napotil, po najboljši vednosti in znanju ter po svoji vesti".
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

< Vsi
2017(46)
> Maj(46)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČ D Đ EFGH IJ K LM N OP QR S Š T UV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov