O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2015 Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pritožba oškodovanca v posebnem postopku za preklic pogojne obsodbe

dr. Saša Kmet, 21.5.2015

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 20-21/2015Po določbi tretjega odstavka 57. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) lahko sodišče v pogojni obsodbi določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku (v mejah preizkusne dobe) ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Slednje lahko izhajajo iz varnostnih ukrepov, izrečenih ob pogojni obsodbi (te so z vidika oškodovanca tako rekoč nepomembne), ali pa so posebej predpisane pri posamičnem kaznivem dejanju. Če obsojeni v določenem roku naloženih obveznosti ne izpolni, sme sodišče na podlagi 61. člena KZ-1 podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. Če spozna, da obsojenec iz upravičenih razlogov naložene obveznosti ne more izpolniti, mu njeno izpolnitev lahko odpusti ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo, določeno v zakonu. Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti in izrek kazni, ki je določena v pogojni obsodbi, sta mogoča najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe (drugi odstavek 62. člena KZ-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Učinkovitost fiduciarne cesije kot sredstva zavarovanja

Matevž Šavli, 21.5.2015

Obligacije

Matevž Šavli, Pravna praksa, 20-21/2015Fiduciarna cesija je eden bolj uporabljanih zavarovalnih institutov. Zato si oglejmo nekatere nevarnosti in slabosti, ki so povezane s tem priljubljenim sredstvom zavarovanja. Zlasti se zdi to smiselno v času plačilne nediscipline in kreditno nesposobnih kreditojemalcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pravni napovednik

Irena Vovk, 21.5.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Vsebina PP št.20-21/2015

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/20153 UVODNIK dr. Nataša Samec ZPre-1G - poskus zagotovitve belih vitezov za slovenske ciljne družbe? 6 KONKURENČNO PRAVO Klemen Valter Je varstvo konkurence ujeto med upravni in prekrškovni postopek? 8 GOSPODARSKO PRAVO Dino Zadnikar Prokuris
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Vlada RS

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 36. redni seji (14. maj 2015): - predlog odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države; - celovit načrt projektov na davčnem področju in sklep o ustanovitvi usmerjevalnega odbora za spremljanje in usmerjanje izvajanja celovitega
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Položaj otroka v družinskem sporu

Kukavica Jaka, Oprčkal Grega, 21.5.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jaka Kukavica, Grega Oprčkal, Pravna praksa, 20-21/2015"Ločila se bosta. Kam naj grem jaz? Rad imam oba," se je v dramski igri, ki je bila uvod v celodnevni posvet o položaju otroka v družinskem sporu, spraševal mladi Filip. Po statističnih podatkih v Sloveniji razpade vsaka tretja zakonska zveza in posledično se povečuje število otrok v družinskih sporih, zato je obravnava te tematike vse prej kot marginalna, je opozoril predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Zadeva namreč nezanemarljivo število ljudi, predvsem pa veliko otrok, ki so še zlasti občutljivi, saj lahko problemi, ki med postopki nastajajo, zelo vplivajo na njihov nadaljnji osebnostni razvoj. Zato je bil posvet, ki sta ga 14. maja na PF Univerze v Ljubljani organizirala Varuh človekovih pravic RS in Središče ZIPOM v sodelovanju z Državnim svetom RS in PF Univerze v Ljubljani, dobrodošel in tudi zelo dobro obiskan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Prinesen ali prinešen?

dr. Nataša Hribar, 21.5.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2015V nekem časopisu sem pred kratkim mimogrede ošvrknila naslov Sobotni kapučin, prinešen v posteljo. Najprej me je seveda zmotil samostalnik kapučin. V slovenščino smo to besedo prevzeli v obliki za moški spol, vendar neenotno: s končnico -o (kapučino) in tudi brez glasovne končnice, torej s končnico -? (kapučin). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika bomo ta samostalnik našli še ne povsem poslovenjen, in sicer v obliki kapucin - torej brez glasovne končnice. A dosti mlajši Slovar Slovenskega pravopisa je to poimenovanje normiral v povsem poslovenjeni obliki (zapis glasu Šč] s č, in ne s c) ter s končnico -o, s čimer ga je uvrstil v skupino prevzetih samostalnikov moškega spola na -o, v katero med drugimi spadajo še avto, evro, studio, radio ter lastna imena kot Milano, Maroko, Tokio ... Splošna raba je seveda medtem ubirala svojo pot. Z besedilnim korpusom Gigafida si v tem primeru žal lahko pomagamo le toliko, da oba samostalnika iščemo zgolj v imenovalniški obliki, saj se od rodilnika naprej sklanjata povsem enako. A vendarle: imenovalniška oblika kapučin ima v korpusu 71 zadetkov, kapučino pa 876.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pošiljanje občutljivih osebnih podatkov

Irena Vovk, 21.5.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Ali lahko zdravstvena ustanova pošilja posameznikom zdravniška navodila po elektronski pošti brez metod za zaščito teh podatkov? Kaj pa, če se posamezniki s tem strinjajo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Dodatek za delovno dobo

dr. Nana Weber, 21.5.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 20-21/2015V 48. členu Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije je določeno, da delavcu pripada dodatek v višini 0,6 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri zadnjem delodajalcu. Iz 129. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) izhaja, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, pri tem pa se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, iz 222. člena ZDR-1 pa, da delavci, ki imajo ob uveljavitvi ZDR-1 dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Lovilci dolarjev na poti okoli sveta

Špela Kunej, 21.5.2015

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 20-21/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 5. februarja 2015 odločilo v zadevi NML Capital Ltd. proti Franciji. Odločitev je kratko poglavje v obsežnem epu, v katerem igrata glavni vlogi družba NML Capital Ltd. (NML) in Argentina, druge države in mednarodna sodišča pa so igralska zasedba v ozadju. Stranski vlogi sta odigrala med drugim tudi Gana, ki je leta 2012 zasegla argentinsko ladjo ARA Libertad, in Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu, ki je Gani naložilo, da ladjo izpusti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Vpogled lastnika v pogodbe in račune pri upravniku

Irena Vovk, 21.5.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Etažni lastnik od nazornega odbora in upravnice zahteva pregled računov ter se sklicuje na 65. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1) in 18. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb. V katere listine je torej dovoljen vpogled lastnika in katere listine lahko lastnik pridobi od skupnosti lastnikov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Uporabnikovo onemogočanje dostopa do podatkov

Irena Vovk, 21.5.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Član nadzornega odbora je poskušal od upravnika pridobiti podatke o tem, ali in kdaj so bili poravnani računi za njihovo večstanovanjsko stavbo ter ali so sredstva, ki naj bi bila v rezervnem skladu, dejansko na računu. Ali je članica nadzornega sveta upravičena zahtevati posredovanje teh podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pravica do pomoči zagovornika v začetnih fazah kazenskega postopka

Marjan Kos, 21.5.2015

Varstvo človekovih pravic

Marjan Kos, Pravna praksa, 20-21/2015V skladu z novejšo prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) kot pravilo predvideva varstvo pravice obdolženca do dostopa do zagovornika že v začetnih fazah kazenskega postopka. Zastopanje ne sme biti samo formalnost, temveč mora izpolnjevati v sodni praksi določena vsebinska merila, temu primerna pa mora biti tudi nacionalna zakonodaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 21. maj 1349 - Dušanov zakonik Na srbskem državnem zboru v Skopju so razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega zakonika srednjeveške fevdalne Srbije. Uvodni del je namenjen cerkvi in duhovščini, v nadaljevanju pa govori o lastninskih pravicah p
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Osebne izkaznice niso zajete med potovalne dokumente iz Uredbe št. 2252/2004

Katarina Vatovec, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20-21/2015Luksemburško Sodišče si je v nedavno izrečeni sodbi v združenih zadevah Willems in drugi po mnenju nekaterih strokovnjakov precej olajšalo delo, ko je zgolj potrdilo, da osebne izkaznice, ki jih svojim državljanom izdajajo države članice, ne spadajo na področje uporabe Uredbe št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih. To pomeni, da mu ni bilo treba odgovoriti na druga sporna vprašanja, zlasti tisto, ali konkretna uporaba in shranjevanje biometričnih podatkov, ki ne spadata med namene in na področje uporabe Uredbe skladna z Direktivo 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter z zahtevami Listine EU o temeljnih pravicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Razpisi

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 Ur. l. RS, št. 32/15 1. Direktor - Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice; rok je 25. maj. 2. Direktor javnega zavoda Narodna galerija - Ministrstvo za kulturo; rok je 28. maj. 3. Direktor javnega zavoda Slovenska kinoteka - Ministrstvo za kultur
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Inštitut za zavarovalništvo v Mariboru

Irena Vovk, 21.5.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015V zadnjih dveh desetletjih je v zavarovalništvu prišlo do bistvenih sprememb, ki zahtevajo poglobljeno pravno, ekonomsko in organizacijsko znanje pri opravljanju zavarovalnih storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Kako odmeriti letni dopust delavki, ki dela s krajšim delovnim časom

mag. Nataša Belopavlovič, 21.5.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 20-21/2015Smo javni zavod in nas zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Delavka je začela januarja delati krajši delovni čas po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), in sicer tako, da dela po 20 ur na teden. Delovni čas ima razporejen na tri dni v tednu, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Kako se v tem primeru določi število dni letnega dopusta? Če bi delala polni delovni čas, bi ji pripadalo 27 dni za leto 2015. Ali ji zdaj pripada le delež glede na število delovnih dni ali pa je kako drugače, ker koristi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva po ZSDP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Sodstvo v letu 2014

Irena Vovk, 21.5.2015

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Slovensko sodstvo že več let obvladuje pripad zadev, število nerešenih zadev se zmanjšuje in pri večini pravnih področij dosega standarde sojenja v razumnem roku. Leta 2014 so vsa sodišča prejela v reševanje nekaj več kot 1.030.000 zadev, rešila so jih več kot 1.067.000, nerešenih pa je zadnji dan preteklega leta ostalo nekaj več kot 290.000 zadev, izhaja iz Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2014, ki so ga pripravili na Vrhovnem sodišču in 15. maja predstavili javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

V pričakovanju obsežne novele ZGD-1

Irena Vovk, 21.5.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015"Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je oktobra 2013 objavilo javni poziv strokovni in drugi javnosti za predložitev predlogov sprememb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in prejelo kar 25 predlogov strokovne javnosti, največ do zdaj. Rezultat je obsežna novela ZGD-1I, ki ima kar 106. členov in je že v parlamentarnem postopku," je v Portorožu na triindvajsetem posvetovanju Gospodarski subjekti na trgu, ki je potekalo 14. in 15. maja, dejal profesor na PF Univerze v Mariboru dr. Marijan Kocbek. Posveta, ki sta ga letos skupaj organizirala Inštitut za gospodarsko pravo Maribor in PF Univerze v Mariboru, se je kljub še vedno težkim časom udeležilo veliko ljudi, ki so se v tokrat dveh dnevih seznanili z aktualnimi vprašanji in novostmi korporacijskega prava, prava javnih naročil, evropskega prava, stvarnega, zemljiškoknjižnega in izvršilnega prava ter davčnega in delovnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

De inimico ne loquaris male, sed cogites

Janez Kranjc, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, ki bi se slovensko glasil "O sovražniku ne govori slabo, temveč razmišljaj", je iz zakladnice pregovorov Publilija Sirca. Glede na to, da ima glagol cogito dva pomena, lahko rek razumemo različno. Cogito lahko pomeni "razmišljam", pa tudi "nameravam", "načrtujem". Razumemo ga torej lahko v smislu, da o (osebnem) sovražniku ne gre govoriti, temveč je bolje načrtovati, kaj bomo storili. Pri tem Publilij zagotovo ni mislil na to, da bi se ga morali takoj lotiti s silo, temveč da moramo v vsakem trenutku vedeti, kaj bomo storili oziroma kako se bomo odzvali na njegova ravnanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

< Vsi
2015(47)
> Maj(47)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČDĐEF GH IJK LM NO P QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov