O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Pravniški državni izpit - ali je trenutni sistem res učinkovit in pravičen?

Ana Hederih, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 20-21/2017Pravniški državni izpit (v nadaljevanju: izpit) je preizkušnja, primerljiva z iniciacijskim obredom, ki se je bojijo študenti prava in jo morajo prestati vsi pravniki z ambicijami po karieri v pravosodju, po svoji zahtevnosti pa je poznana celo večini laikov. Pa je vse to dejansko upravičeno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Besede

Hinko Jenull, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 20-21/2017Sodobna družba je, veliko bolj kot daljnega leta 1964, ko je bila ta misel zapisana, zdrknila v jezik brez teže in pomena. Današnja "bit in čas" izražajo prazne lupine besed, ločene od vsebine, oropane ugleda, vprežene v službo laži in žalitev. Pa ni bilo vedno tako. V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Naj to razumemo dobesedno ali v prenesenem smislu, bistvo ostane enako. Ker prenašajo spoznanja, misli in občutke, je besede treba izbirati previdno in uporabljati spoštljivo, povsod in vedno, v zasebnem in poklicnem svetu, v javnem prostoru pa še posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Sodnik mora odločati samostojno

dr. Matija Damjan, 25.5.2017

Pravoznanstvo

dr. Matija Damjan, Pravna praksa, 20-21/2017"Če izhajamo iz bistvene značilnosti sodnikovega odločanja, ki je v njegovi neodvisnosti - tako interni kot tudi eksterni -, in je odločitev sprejeta v skladu s sodnikovim razumevanjem normativnega okvira, ki ga pri tem uporabi, menim, da ni mogoče, niti sprejemljivo, pričakovati ali celo zahtevati od sodnika opravičilo zaradi take odločitve, ne glede na to, kakšno usodo doživi taka odločitev v nadaljnjem sodnem postopku," je kot slavnostni govornik na proslavi ob dnevu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani 14. aprila 2017 poudaril novi predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič in pojasnil, da bi se na ta način sicer spodjedala sodniku dana pravica in dolžnost, da odloča "samostojno, brez vsakršnih napotil, po najboljši vednosti in znanju ter po svoji vesti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Omnia prius experiri quam armis sapientem decet

Janez Kranjc, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Za modrega se spodobi, da poskusi vse, preden uporabi orožje, je vzeta iz Terencijeve komedije Skopljenec (Eun. 789).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Pravniki, glejte široko

Karla Oblak, 19.5.2016

Pravoznanstvo

Karla Oblak, Pravna praksa, 20-21/2016Društvo za pomorsko pravo Slovenije je na povabilo nekdanjega predsednika društva prof. dr. Marka Pavlihe 30. marca 2016 v Portorožu na posebnem srečanju gostilo sodnika Zveznega sodišča Kanade Seana J. Harringtona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Evropski digitalni habeas corpus

dr. Aleš Završnik, 19.5.2016

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 20-21/2016O hipernormiranosti naše države in EU je bilo v preteklosti izrečene že veliko kritike: od evropskih predpisov o velikosti banan do slovensko unikatnih občinskih odlokov o prepovedih prislanjanja koles k stenam zgradb (Tržič), streljanja s fračo (Železniki), lepljenja žvečilnih gumijev (Kranj) ali plavanja do Blejskega otoka - prekršek v višini 400 evrov. A višje kot se pomikamo po lestvici družbeno "pomembnih in vplivnih", bolj so pravila prožna, diskrecija odločevalcev in "sproščenost" zakonodajalca pa večji. Podnormiranost izstopa na področju davčnih oaz, kot so pokazali Panama papers, a tudi na področju regulacije obveščevalnih služb, saj večina držav članic EU sploh še ne regulira množičnega nadzora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

De inimico ne loquaris male, sed cogites

Janez Kranjc, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, ki bi se slovensko glasil "O sovražniku ne govori slabo, temveč razmišljaj", je iz zakladnice pregovorov Publilija Sirca. Glede na to, da ima glagol cogito dva pomena, lahko rek razumemo različno. Cogito lahko pomeni "razmišljam", pa tudi "nameravam", "načrtujem". Razumemo ga torej lahko v smislu, da o (osebnem) sovražniku ne gre govoriti, temveč je bolje načrtovati, kaj bomo storili. Pri tem Publilij zagotovo ni mislil na to, da bi se ga morali takoj lotiti s silo, temveč da moramo v vsakem trenutku vedeti, kaj bomo storili oziroma kako se bomo odzvali na njegova ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Zakaj je dobro biti "Norvežan"?

dr. Jože Mencinger, 21.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 20-21/2015Norveško in Slovenijo uvrščajo med mala evropska gospodarstva, a razlike med njima so velike; Slovenije ima dva, Norveška pet milijonov prebivalcev, norveški BDP je približno enajstkrat večji od slovenskega, slovenska življenjska raven pa je, če upoštevamo kupno moč, približno 47 odstotkov norveške. Javni prihodki na Norveškem dosegajo 54 odstotkov BDP, javni izdatki 46, v Sloveniji so prvi 45, drugi pa 49 odstotkov. Slovenija se z "varčevanjem" in izvozom izvija iz krize. Norveška teh problemov nima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Gozd, drevesa, piksli, misli in besede

Tomaž Pavčnik, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, da kdo zaradi dreves ne vidi celotnega gozda, je večkrat uporabljen tudi za sodstvo. To navezavo večkrat priznava tudi sodstvo samo. Njegovo nadaljnjo razsežnost lahko razstremo, če ga dodatno zaostrimo še v drugo smer. Mar ni tako, da a priori ne vidimo ne gozda ne dreves, marveč le barvno gmoto točk pred seboj. Na dlani je, da gre pri zornem kotu gledanja vselej za interpretacijo. Te interpretacije novorojenec ni zmožen. Njegov pogled je pristno kaotičen in šele s časom se pod vplivom lastnega intelekta in civilizacijskih predpostavk priuči take ali drugačne interpretacije. Pri tem nekdo bolj in drugi manj živi v utvari, da njegov pogled ni plod interpretacije, marveč da sprejema stvarnost kot tako. A vendar stvarnost ni nič drugega kot kaos, ki mu po zdaj takih zdaj drugačnih merilih dajemo različne splošno sprejete oblike. Dovolj je, če si ogledujemo slike zvezdnih meglic v vseh mogočih barvnih tonih, ki so med seboj oddaljene na milijarde svetlobnih let, pa lahko spoznamo, kako daleč stran sta naš pogled in naša interpretacija videnega od resničnega, stvarnega objekta opazovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Meje slovenske privatizacijske politike

dr. Aleš Ferčič, 21.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Ferčič, Pravna praksa, 20-21/2015Privatizacijska politika je del politike upravljanja državnih oziroma javnih kapitalskih naložb in kot taka nima samo javnofinančnih in gospodarskih posledic, temveč tudi številne druge. Ker gre za javno politiko, je aktualno vprašanje splošnega oziroma javnega interesa, vendar ta ne more biti določen povsem prosto, saj je med drugim treba upoštevati meje, ki jih določa pravo Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄20-21

Pravo in politika

Avtor ni naveden, 3.11.1994

Pravoznanstvo

, Pravna praksa, 20-21/1994... Glede razumevanja pomena vladavine prava in spoštovanja ustavnosti in zakonitosti za dokazovanje demokratičnega značaja družbe in države pri nas na ravni najbolj splošnih opredelitev ni nobenega dvoma. V dilemi, ki se je zastavila, ali izpeljati nujne, zahtevne spremembe političnih, gospodarskih...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

2017(4) 2016(2) 2015(4) 1994(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

ABCĆČD ĐEF GH IJ K LM NO P QRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov