O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Nova evropska uredba - 25. maja 2018 ne bo konec sveta

Mojca Prelesnik, 24.5.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2018Splošna uredba o varstvu podatkov je tu in zadnje tedne se zdi, kot da se z njo na novo rojeva varstvo osebnih podatkov, predvsem tudi kot nova tržna niša. Nedvomno gre za prelomnico, vendar ne gre pozabiti, da varstvo osebnih podatkov v Sloveniji poznamo že več kot 25 let. Zato razlogov za paniko ni. Kdor je zadnjih 10 let dosledno izvajal Zakon o varstvu osebnih podatkov, se je tudi novi uredbi v veliki meri že prilagodil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Avtorsko delo v delovnem pravu

mag. Suzana Pisnik, 25.5.2017

Intelektualna lastnina

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 20-21/2017Avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je izražena na kakršen koli način, na primer kot članek, fotografija, slika, računalniški program, izvedensko mnenje in podobno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Omejitev možnosti sodelovanja med gospodarskimi subjekti v postopku javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 25.5.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2017Pravo javnega naročanja dopušča različne načine sodelovanja med gospodarskimi subjekti pri oddaji ponudbe, in sicer tako, da sodelujejo kot partnerji pri oddaji skupne ponudbe, kot podizvajalci ali pa z omogočanjem uporabe kapacitet enega gospodarskega subjekta drugemu subjektu. Pri naročnikih se v postopkih javnega naročanja, še posebej v primerih, ko je izpolnitev naročila zahtevna, lahko pojavi bojazen, da bo zahtevane sposobnosti izkazal en gospodarski subjekt, naročilo oziroma njegov zahtevni del pa bo izpolnil drug - manj izkušen ali celo neizkušen - subjekt. Naročniki zato včasih omejijo dopustnost sodelovanja med gospodarskimi subjekti, kar lahko pomembno omeji možnosti gospodarskih subjektov za oddajo ponudbe. V predstavljeni zadevi je Sodišče EU presojalo dopustnost take omejitve, ki pa je ni določil le naročnik, temveč celo nacionalna zakonodaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Javno naročanje informacijskih rešitev

Primec Andreja, Perko Igor, 25.5.2017

PRORAČUN

dr. Andreja Primec, dr. Igor Perko, Pravna praksa, 20-21/2017V digitalni dobi so učinkoviti informacijski sistemi nepogrešljivi na vseh ravneh življenja, vključno z javnim sektorjem. Se spomnite počutja, ko zataji vaš osebni računalnik ali pametni telefon? Si predstavljate, kakšno škodo povzroči šele napačno posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju posameznikov ali izbris podatkov celotne zdravstvene kartoteke ali pa kar izbris zbirke zdravstvenih kartotek? Nepredstavljivo! Zato je toliko bolj pomembno, da pri snovanju informacijskih rešitev v javnem sektorju, ki poleg tega, da skrbi za splošno javno dobro, bdi tudi nad varnostjo v državi, pristojni to nalogo vzamejo skrajno resno. Poleg skrbi za strokovne, kakovostne in učinkovite informacijske rešitve morajo slediti tudi zahtevam za gospodarno in transparentno trošenje javnih sredstev, k čemur naj bi pripomogel sistem javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Prikaz videza izdelka pri registraciji modela

dr. Klemen Pohar, 19.5.2016

Varstvo konkurence, cene

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2016Pravice industrijske lastnine lahko podeli pristojni urad za tisti predmet varstva, za katerega prijavitelj to predlaga, pri tem pa je predmet varstva omejen z značilnostmi, kot jih opredeli prijavitelj. Pomen opredelitve predmeta varstva je še posebej izrazit pri vlaganju patentnih prijav, pri katerih posamezne besede v patentnem zahtevku predstavljajo dodatne zamejitve predmeta varstva, če je bil to namen prijavitelja ali ne. Opredelitev predmeta varstva pa ima velik pomen tudi pri registraciji modela, kar nazorno kaže tudi predstavljena sodba, v kateri je imel ključno vlogo pri ugotavljanju obstoja kršitve modela način grafične predstavitve videza izdelka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Novela ZDIJZ-E in pospešeno odpiranje podatkov javnega sektorja

Prešern Mateja, Zatler Renata, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mateja Prešern, mag. Renata Zatler, Pravna praksa, 20-21/2016Spremenjena Direktiva 2013/37/EU o ponovni uporabi informacij javnega sektorja sledi ciljem Digitalne agende, ene od sedmih vodilnih pobud Strategije Evropa 2020. Evropskim državljanom in podjetjem naj bi pomagala čim bolj izrabiti možnosti digitalnih tehnologij. Osnova za razvoj so podatki javnega sektorja, ki so neizkoriščen zaklad za odkrivanje novih inovativnih rešitev in reševanje družbenih izzivov. Da bi se podatki javnega sektorja odprli in tako kar najbolj ponudili tudi za pridobitni namen, je Evropska komisija, poleg spremembe Direktive 2013/37/EU, ki se po novem nanaša tudi na kulturne institucije (arhive, muzeje in knjižnice), uresničila še druge ukrepe, med katerimi je treba omeniti portale odprtih podatkov, in sicer tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic. V Sloveniji smo z aktivnostmi, usmerjenimi v pospešeno odpiranje podatkov, na Ministrstvu za javno upravo (MJU) začeli lani, in sicer s spremembo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in Festivalom odprtih podatkov, ter nadaljevali letos, z novo Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Evropska reforma varstva osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 20-21/2016Prvi del evropske reforme varstva osebnih podatkov je končan. V začetku maja so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo oblikovali status naših osebnih podatkov - Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov, Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter Direktiva (EU) 2016/681 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj. Varuhi zasebnosti smo jih pogovorno poimenovali kar Splošna uredba (o varstvu osebnih podatkov), Policijska direktiva in PNR-direktiva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov v postopkih javnega naročanja

dr. Klemen Pohar, 19.5.2016

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 20-21/2016V postopkih javnega naročanja se lahko gospodarski subjekt, če je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V našem pravu je meje uporabe tega pravila deloma razjasnila že Državna revizijska komisija, ki je navedla, da se praviloma ni dopustno sklicevati na reference drugega subjekta, saj reference niso zmogljivosti v smislu opreme, kadrov, mehanizacije, finančnih sredstev in podobnega, kar si je mogoče izposoditi na trgu, temveč so vezane na konkretno osebo ponudnika oziroma njegovega kadra. Dopustnost sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov pa je pred nedavnim dodatno razjasnilo tudi Sodišče EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Nazaj v informacijsko prihodnost

mag. Mitja Podpečan, 19.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 20-21/2016Evropska komisija je januarja 2012 napovedala smeli načrt za prenovo pravil o varstvu osebnih podatkov, ki bi bila poslej v Evropski uniji unificirana in ne le harmonizirana. Evropska komisija je prepoznala, da je harmonizacija v državah članicah privedla do različnih ravni zagotavljanja varstva osebnih podatkov, to pa je po njenem mnenju slabo tako za državljane EU kot tudi gospodarske subjekte in pomeni omejitev za enotni trg. V skladu z načrtom Evropske komisije se bodo z enako - a kljub temu visoko - ravnjo varstva osebnih podatkov z vidika zahtev, ki veljajo v posameznih državah članicah, izenačili pogoji za delovanje gospodarskih subjektov na enotnem trgu ne glede na njihov sedež, državljanom pa se bo zagotovila višja raven varstva ter lažje izvrševanje pravic. Evropska komisija je načrt izpolnila. Unificirana reformirana pravila o varstvu osebnih podatkov se začnejo uporabljati 25. maja 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Gozd, drevesa, piksli, misli in besede

Tomaž Pavčnik, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, da kdo zaradi dreves ne vidi celotnega gozda, je večkrat uporabljen tudi za sodstvo. To navezavo večkrat priznava tudi sodstvo samo. Njegovo nadaljnjo razsežnost lahko razstremo, če ga dodatno zaostrimo še v drugo smer. Mar ni tako, da a priori ne vidimo ne gozda ne dreves, marveč le barvno gmoto točk pred seboj. Na dlani je, da gre pri zornem kotu gledanja vselej za interpretacijo. Te interpretacije novorojenec ni zmožen. Njegov pogled je pristno kaotičen in šele s časom se pod vplivom lastnega intelekta in civilizacijskih predpostavk priuči take ali drugačne interpretacije. Pri tem nekdo bolj in drugi manj živi v utvari, da njegov pogled ni plod interpretacije, marveč da sprejema stvarnost kot tako. A vendar stvarnost ni nič drugega kot kaos, ki mu po zdaj takih zdaj drugačnih merilih dajemo različne splošno sprejete oblike. Dovolj je, če si ogledujemo slike zvezdnih meglic v vseh mogočih barvnih tonih, ki so med seboj oddaljene na milijarde svetlobnih let, pa lahko spoznamo, kako daleč stran sta naš pogled in naša interpretacija videnega od resničnega, stvarnega objekta opazovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄20-21

Pravni vidiki mednarodne trgovine z umetninami

Magdalena Petrič, 3.11.1994

Trgovina

Magdalena Petrič, Pravna praksa, 20-21/1994Inštitut za mednarodno poslovno pravo in prakso Mednarodne trgovinske zbornice (Institute of international business law and practice of the International chamber of commerce) je s podporo Mednarodnega združenja za kulturne dobrine (International cultural property society) in Inštituta Ludwiga Boltzm...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

2018(1) 2017(3) 2016(5) 2015(1)
1994(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov