O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Usklajevanje plač

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.5.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 20-21/2018V podjetniški kolektivni pogodbi je določeno, da je izhodiščna plača za I. tarifni razred 702,03 evra (upoštevajoč vsa povišanja do 1. januarja 2017) in da se usklajuje v skladu z rastjo izhodiščne plače po kolektivni pogodbi dejavnosti. Delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti. Zneski najnižjih osnovnih plač se periodično usklajujejo, nazadnje s tarifno prilogo, ki velja od 1. januarja 2018, s katero so se najnižje osnovne plače zvišale za 1,7 odstotka tako, da najnižja osnovna plača za I. tarifni razred znaša 485,20 evra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Podlaga za delo družbenika v d.o.o.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.5.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 20-21/2018Podjetnik je lani odprl enoosebni d.o.o. in se zavaroval na zavarovalni podlagi 040. V aktu o ustanovitvi je registriral dejavnost nameščanja električnih napeljav in naprav. Zaposlenih delavcev nima. Od FURS-a je dobil kazen z utemeljitvijo, da lahko na zavarovalni podlagi 040 opravlja samo poslovodno funkcijo in da zato ne sme opravljati dejavnosti, ki jo ima registrirano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Zakonske težave Henrika VIII. Tudorja (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 24.5.2018

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 20-21/2018Angleški kralj Henrik VIII. Tudor (1491-1547, vladal od 1509 do 1547) se je samo enajst dni po tem, ko je bila njegova druga žena Ana Boleyn (rojena med 1501 in 1507-1536, vladala od 1533 do 1536) obglavljena, poročil z angleško plemkinjo Jane Seymour (1508-1537, vladala od 30. maja 1536 do 24. oktobra 1537). Tretja žena mu je končno rodila težko pričakovanega moškega naslednika dinastije Tudor - sina Edvarda (1537-1553, vladal od 1547 do 1553) - za kar je plačala z življenjem, ko je zaradi vnetja umrla nekaj dni po porodu. Henrika je njena smrt globoko prizadela, njegovi svetovalci pa so že začeli iskati ženo številka štiri. Našli so jo v nemški vojvodi Kleve. Ana Klevska (1515-1557, vladala od 6. januarja 1540 do 9. julija 1540) je bila s Henrikom poročena le nekaj mesecev, vendar je imela kot njegova žena zagotovo največjo srečo, saj jo je odnesla brez praske in je odšla občutno bogatejša, kot je prišla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Podjetnejši nebodijihtreba naj kar ostanejo v tujini

mag. Sandi Kodrič, 25.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 20-21/2017Kdor ima otroke, stare med dvajset in trideset let, bržkone pozna vsaj nekaj njihovih prijateljev ali vrstnikov, ki načrtujejo odhod v tujino ali pa so že tam. Ko se mladi izobraženci ali nadebudni podjetniki danes ozrejo okoli sebe, v domovini ne vidijo perspektive zase. Samo po sebi to ne bi bilo dramatično, če bi jim Slovenija puščala odprta vrata za vrnitev po nekaj letih, ko bi lahko nazaj prinesli nove izkušnje, znanje, povezave in ne nazadnje kapital.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Omnia prius experiri quam armis sapientem decet

Janez Kranjc, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2017Misel, ki bi se slovensko glasila Za modrega se spodobi, da poskusi vse, preden uporabi orožje, je vzeta iz Terencijeve komedije Skopljenec (Eun. 789).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Možnosti koriščenja/izplačila nadur

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 25.5.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 20-21/2017V našem podjetju imajo nekateri delavci, ki delajo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa, po zaključku šestmesečnega referenčnega obdobja višek ur, nekateri pa celo njihov manko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

O drugem tiru malo drugače

Klemen Košič, 25.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Klemen Košič, Pravna praksa, 20-21/2017Ste vedeli, da je drugi tir v resnici že zgrajen? Železnica Dunaj-Trst je bila v 19. stoletju najboljša prometna povezava na Slovenskem. Krajem v notranjosti države je omogočala povezavo z morjem. Uprava železnice, ki je zaradi finančnih težav državnih železnic kmalu pristala v zasebnih rokah (podobnost z javno-zasebnim/javno-javnim partnerstvom je zgolj naključna), se je kmalu po izgradnji začela obnašati monopolistično, kar je močno otežilo dostop do morja. Kot posledica so se kmalu pojavile ideje o novi povezavi do Trsta, na začetku 20. stoletja pa je bila v samo treh letih zgrajena izjemno zahtevna železnica prek Bohinja. Tudi ta je pomenila zelo pomembno povezavo za tiste čase, po njej se je odvijal živahen promet, po koncu svetovne vojne in spremembi mej pa so jo prometni tokovi zaobšli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Le slepa pega - ali kaj hujšega?

mag. Matevž Krivic, 25.5.2017

Civilni sodni postopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 20-21/2017Da se vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc znova in znova vrača k zadevi Patria, ki je tako močno zaznamovala njegovo strokovno kariero, je povsem razumljivo. Da znova in znova skuša dokazati, da je v njej imel prav on, in ne Ustavno sodišče, prav tako - ima vso pravico, da to dokazuje. Le to je - vsaj meni - težje razumljivo, zakaj je pri tem tako očitno nekritičen do dokazov, ki jih za to ponuja. Je to le slepa pega na njegovem očesu, ki jo ima nekje najbrž vsak od nas (ko tudi očitnega preprosto ne moreš videti, ker si tako prepričan v svoj prav) - ali morda še kakšna hujša pomanjkljivost v strokovnem znanju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Še en uspeh študentov ljubljanske PF

Urankar Matija, Kukavica Jaka, 19.5.2016

Ostalo

Matija Urankar, Jaka Kukavica, Pravna praksa, 20-21/2016Študentje PF Univerze v Ljubljani nadaljujejo serijo uspehov na tekmovanjih moot court. Ekipa kluba Henrik Steska je v prvem majskem vikendu dosegla skupno zmago v (letos tradicionalnem desetem) finalnem delu tekmovanja SEE Regional Moot Court pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki je letos potekalo v Zagrebu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Politična in vrednostna (ne)zadržanost delodajalca

Mišič Luka, Krajnc Nina, 19.5.2016

Delovna razmerja

Luka Mišič, Nina Krajnc, Pravna praksa, 20-21/2016S prispevkom, ki temelji na resničnem, a ustrezno abstrahiranem primeru, želiva avtorja opozoriti na problematičnost nekaterih vrst ravnanja delodajalca, ki se na prvi pogled zdijo zdaj bolj, zdaj manj sporna, gotovo pa je njihova pravna in tudi etična ali moralna presoja svojevrsten izziv. Izziv, ki bi se morda izkazal za še kako velikega tedaj, ko bi prav tak primer prišel pred sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

De inimico ne loquaris male, sed cogites

Janez Kranjc, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, ki bi se slovensko glasil "O sovražniku ne govori slabo, temveč razmišljaj", je iz zakladnice pregovorov Publilija Sirca. Glede na to, da ima glagol cogito dva pomena, lahko rek razumemo različno. Cogito lahko pomeni "razmišljam", pa tudi "nameravam", "načrtujem". Razumemo ga torej lahko v smislu, da o (osebnem) sovražniku ne gre govoriti, temveč je bolje načrtovati, kaj bomo storili. Pri tem Publilij zagotovo ni mislil na to, da bi se ga morali takoj lotiti s silo, temveč da moramo v vsakem trenutku vedeti, kaj bomo storili oziroma kako se bomo odzvali na njegova ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pravica do pomoči zagovornika v začetnih fazah kazenskega postopka

Marjan Kos, 21.5.2015

Varstvo človekovih pravic

Marjan Kos, Pravna praksa, 20-21/2015V skladu z novejšo prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) kot pravilo predvideva varstvo pravice obdolženca do dostopa do zagovornika že v začetnih fazah kazenskega postopka. Zastopanje ne sme biti samo formalnost, temveč mora izpolnjevati v sodni praksi določena vsebinska merila, temu primerna pa mora biti tudi nacionalna zakonodaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Položaj otroka v družinskem sporu

Kukavica Jaka, Oprčkal Grega, 21.5.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jaka Kukavica, Grega Oprčkal, Pravna praksa, 20-21/2015"Ločila se bosta. Kam naj grem jaz? Rad imam oba," se je v dramski igri, ki je bila uvod v celodnevni posvet o položaju otroka v družinskem sporu, spraševal mladi Filip. Po statističnih podatkih v Sloveniji razpade vsaka tretja zakonska zveza in posledično se povečuje število otrok v družinskih sporih, zato je obravnava te tematike vse prej kot marginalna, je opozoril predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Zadeva namreč nezanemarljivo število ljudi, predvsem pa veliko otrok, ki so še zlasti občutljivi, saj lahko problemi, ki med postopki nastajajo, zelo vplivajo na njihov nadaljnji osebnostni razvoj. Zato je bil posvet, ki sta ga 14. maja na PF Univerze v Ljubljani organizirala Varuh človekovih pravic RS in Središče ZIPOM v sodelovanju z Državnim svetom RS in PF Univerze v Ljubljani, dobrodošel in tudi zelo dobro obiskan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Lovilci dolarjev na poti okoli sveta

Špela Kunej, 21.5.2015

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 20-21/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 5. februarja 2015 odločilo v zadevi NML Capital Ltd. proti Franciji. Odločitev je kratko poglavje v obsežnem epu, v katerem igrata glavni vlogi družba NML Capital Ltd. (NML) in Argentina, druge države in mednarodna sodišča pa so igralska zasedba v ozadju. Stranski vlogi sta odigrala med drugim tudi Gana, ki je leta 2012 zasegla argentinsko ladjo ARA Libertad, in Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu, ki je Gani naložilo, da ladjo izpusti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pritožba oškodovanca v posebnem postopku za preklic pogojne obsodbe

dr. Saša Kmet, 21.5.2015

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 20-21/2015Po določbi tretjega odstavka 57. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) lahko sodišče v pogojni obsodbi določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku (v mejah preizkusne dobe) ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Slednje lahko izhajajo iz varnostnih ukrepov, izrečenih ob pogojni obsodbi (te so z vidika oškodovanca tako rekoč nepomembne), ali pa so posebej predpisane pri posamičnem kaznivem dejanju. Če obsojeni v določenem roku naloženih obveznosti ne izpolni, sme sodišče na podlagi 61. člena KZ-1 podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. Če spozna, da obsojenec iz upravičenih razlogov naložene obveznosti ne more izpolniti, mu njeno izpolnitev lahko odpusti ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo, določeno v zakonu. Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti in izrek kazni, ki je določena v pogojni obsodbi, sta mogoča najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe (drugi odstavek 62. člena KZ-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄20-21

Še o standardih v pravu

mag. Vesna Kranjc, 3.11.1994

Standardi

mag. Vesna Kranjc, Pravna praksa, 20-21/1994V pp, št. 19/94 je bil članek mag. Božidarja Merca Slovenski računovodski standardi podnaslovljen "Pravne norme ali strokovna pravila?". Avtor opozarja na drugačno normiranje vodenja poslovnih knjig po sprejetju zakona o gospodarskih družbah in ob zaključku sprašuje, "ali je namreč mogoče v slovensk...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

2018(3) 2017(5) 2016(2) 2015(5)
1994(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov