O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Slogovne posebnosti pravnih besedil

dr. Marjeta Humar, 24.5.2018

Ostalo

dr. Marjeta Humar, Pravna praksa, 20-21/2018Po Jožetu Toporišiču sodijo pravna besedila širše med funkcijskozvrstne besedilne vrste, ožje pa med strokovna besedila. Izrazje pravnih besedil sestavljajo pravni termini, ki so nosilci sporočila, in splošni izrazi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Sklanjanje kratic

dr. Nataša Hribar, 24.5.2018

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2018Ravno danes me je sodelavka na fakulteti vprašala, kako se uporablja predlog, kadar mu sledi beseda, ki se začenja na črko, ki se z vidika zvenečnosti izgovarja drugače kot piše. Njen primer je bil sicer nemški, a tudi v povsem slovenskih zgledih imamo lahko podobne težave. Katero varianto predloga bi izbrali v njenem primeru?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do analize DNK v postopku ugotavljanja očetovstva

Harb Ana, Samardžić Marko, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Ana Harb, Marko Samardžić, Pravna praksa, 20-21/2018V prispevku obravnavava položaj moškega, ki meni, da je oče določenega mladoletnega otroka. Ker v to ni prepričan, bi rad očetovstvo ugotovil z analizo svoje in otrokove DNK. Vprašanje, ki si ga zastavljava, je, ali in kako lahko to doseže, če se otrokova mati z izvedbo takšne analize ne strinja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pametna pogodba je iluzija

Petra Hren, 24.5.2018

Civilni sodni postopki

Petra Hren, Pravna praksa, 20-21/2018Današnji čas zahteva digitalno pismenost posameznika, postopku informatizacije pa se postopoma, a obotavljajoče prilagaja tudi pravo. Pametne pogodbe in uporaba tehnologije blockchain se širijo na vse več različnih področij, kot so bančništvo, zavarovalništvo in sodstvo. S tem pa se odpirajo nova vprašanja, na katera bo treba odgovoriti. Kdo bo odgovoren v primeru napak v pametni pogodbi ali napak pri programiranju? Je to programer, pravnik ali oba? Ali pa je to tveganje strank? Kako zaradi anonimizacije preveriti identiteto druge stranke in njeno poslovno sposobnost? Kako izpolnjevati obličnostne zahteve? Vse to je bilo predmet okrogle mize, ki se je odvijala v okviru XVI. Dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki jih je 19. in 20. aprila 2018 organiziral Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Tehnologija blockchain, ki temelji na veriženju podatkovnih blokov, omogoča transparentnost pri poslovanju, vendar pa ima tudi številne pasti in za njeno uporabo v pravu bi bilo treba natančno urediti in prilagoditi problemske sklope, ki se pri tem pojavljajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Kako pišemo in izgovarjamo prevzeta lastna imena

dr. Nataša Hribar, 25.5.2017

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2017Današnji kotiček je nastal kot odgovor na "pritožbo", ki jo je na družbenem omrežju objavila prijateljica Slovenka, ki že dalj časa živi na Hrvaškem; pravi, da jo moti, ker Slovenci pišemo in seveda tudi izgovarjamo Medžugorje (in ne Međugorje) ter Medžimurje (in ne Međimurje). Sledilo je nekaj odgovorov, v katerih so bili našteti še nekateri drugi primeri, ob katerih koga izmed nas zabolijo ušesa, npr. izgovor Šminhen] in Šmiler] za nemška München in Müller.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Pravniški državni izpit - ali je trenutni sistem res učinkovit in pravičen?

Ana Hederih, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Ana Hederih, Pravna praksa, 20-21/2017Pravniški državni izpit (v nadaljevanju: izpit) je preizkušnja, primerljiva z iniciacijskim obredom, ki se je bojijo študenti prava in jo morajo prestati vsi pravniki z ambicijami po karieri v pravosodju, po svoji zahtevnosti pa je poznana celo večini laikov. Pa je vse to dejansko upravičeno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Pozitivna diskriminacija starejših delavcev - je v očeh delodajalcev res pozitivna?

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 25.5.2017

Delovna razmerja

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 20-21/2017Diskriminacija starejših delavcev je dolgoleten problem, ki bi ga lahko opredelili kot posebno obravnavanje starejših ljudi. Največkrat temelji na negativno naravnanih stereotipih in predsodkih. Zaradi zagotovitve enakopravne obravnave je treba starejšim delavcem zagotoviti posebno zakonsko varstvo. Gre za t. i. pozitivno diskriminacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Si telo izklesamo ali izklešemo?

dr. Nataša Hribar, 19.5.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2016Prihaja poletje. In z njim oglasi za lepo postavo, izklesano telo, privlačno polt. Med njimi se po mestih in ob glavnih cestah bohoti velik plakat, ki vabi: Izklesaj telo pred poletjem! Seveda ne s telovadbo ali zdravim načinom življenja, ampak z dodatkom k prehrani. A v jezikovnem kotičku nas to ne zanima prav dosti. Mojo pozornost je pritegnil napis: Izklesaj telo pred poletjem! Oglas, v katerem so se prodajalci odločili svoj poziv k nakupu izraziti z velelnikom. Pa so se ga lotili slovnično pravilno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Predlog Zakona o agrarnih skupnostih (2.)

Andrej Hafner, 21.5.2015

Dedovanje

Andrej Hafner, Pravna praksa, 20-21/2015V prvem prispevku o predlogu Zakona o agrarnih skupnostih (ZAS) sem poskušal pojasniti razloge za posebno urejanje upravljanja in razpolaganja s tako lastnino, zlasti z vidika skladnost predlagane ureditve z Ustavo. Tokrat predstavljam posebno ureditev dedovanja in prenehanja agrarne skupnosti, ki odstopa od splošnih pravil, veljavnih na teh področjih. Posebnosti pri dedovanju izvirajo že iz zgodovine agrarnih skupnosti, saj je bil v večini primerov lastniški delež člana v agrarni skupnosti pripisan točno določeni "hiši" (hišni številki) in je imel vsakokratni lastnik "hiše" pravico do sodelovanja in odločanja v agrarni skupnosti. Lastniški delež člana agrarne skupnosti se ni mogel dedovati ločeno od "hiše", ker so zemljišča agrarne skupnosti pomenila dopolnilno dejavnost za kmetijo in tako dodaten vir za preživetje kmetije (na primer poletna paša na gorskih pašnikih).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Prinesen ali prinešen?

dr. Nataša Hribar, 21.5.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20-21/2015V nekem časopisu sem pred kratkim mimogrede ošvrknila naslov Sobotni kapučin, prinešen v posteljo. Najprej me je seveda zmotil samostalnik kapučin. V slovenščino smo to besedo prevzeli v obliki za moški spol, vendar neenotno: s končnico -o (kapučino) in tudi brez glasovne končnice, torej s končnico -? (kapučin). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika bomo ta samostalnik našli še ne povsem poslovenjen, in sicer v obliki kapucin - torej brez glasovne končnice. A dosti mlajši Slovar Slovenskega pravopisa je to poimenovanje normiral v povsem poslovenjeni obliki (zapis glasu Šč] s č, in ne s c) ter s končnico -o, s čimer ga je uvrstil v skupino prevzetih samostalnikov moškega spola na -o, v katero med drugimi spadajo še avto, evro, studio, radio ter lastna imena kot Milano, Maroko, Tokio ... Splošna raba je seveda medtem ubirala svojo pot. Z besedilnim korpusom Gigafida si v tem primeru žal lahko pomagamo le toliko, da oba samostalnika iščemo zgolj v imenovalniški obliki, saj se od rodilnika naprej sklanjata povsem enako. A vendarle: imenovalniška oblika kapučin ima v korpusu 71 zadetkov, kapučino pa 876.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 20-21

Leto objave

2018(4) 2017(3) 2016(1) 2015(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov