O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 28
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 681)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kdaj je za obdelavo osebnih podatkov delojemalca pri delodajalcu potrebno soglasje zaposlenega?

dr. Jorg Sladič, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 4/2019Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) se je začela uporabljati 25. maja 2018. Delodajalci pogosto vidijo v obdelavi osebnih podatkov zaposlenih zgolj administrativno oviro, s katero naj se ukvarjajo npr. informatiki, v najslabšem primeru pa pravna služba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019 29. januar 1737 - Thomas Paine Rodil se je eden od ustanoviteljev ameriške neodvisnosti in demokracije, človek ki je nekdanjim britanskim kolonijam v Severni Ameriki dal ime Združene države Amerike. 30. januar 1882 - Franklin Delano Roosevelt
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Tranzicijska pravičnost in Evropska unija

Sonja Strle, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Tranzicijska pravičnost vključuje "celoten sklop procesov in mehanizmov, povezanih s poskusi družbe, da bi presegla zapuščino razsežnih zlorab iz preteklosti z namenom zagotoviti odgovornost, zadostiti pravičnosti in doseči spravo". Na tak način se po koncu avtoritarnega režima ali po korenitih političnih spremembah obravnavajo kršitve človekovih pravic, storjene v prejšnjem sistemu, kar postopoma pripelje do razvoja demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava. O tem sta 16. januarja 2019 na SAZU v organizaciji Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) predavala dr. Peter J. Verovšek in Kaja Travnik. Razvoj ideje o tranzicijski pravičnosti sta umestila v proces nastajanja EU in jo ponazorila s konkretnimi primeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Pravni napovednik

Patricij Maček, 24.1.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 4/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Evropa

Patricij Maček, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 4/2019 Torek, 15. 1. Način odločanja. Evropska komisija (EK) je začela razpravo o postopnem prehodu na učinkovitejše in demokratičnejše odločanje na področju davčne politike Evropske unije (EU). Spremembe davčne politike EU trenutno zahtevajo soglasje držav članic, ki pa ga po
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Izjave

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019 "In trajni mandat pomeni, da je sodnik nedotakljiv tudi, ko je sramota sebi, sodstvu in etiki?" (Komentatorka Tanja Lesničar-Pučko se zgraža nad sodniki, ki so v razvpiti koprski sodbi storilca namesto za posilstvo obsodili za kaznivo dejanja prisiljenja, Dnevnik, 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zagata pri odpravljanju neustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 24.1.2019

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2019Pri odpravljanju neustavnosti se napovedujejo težave, saj si poslanci niso enotni o tem, kako izvršiti odločbo ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Od 14. do 20. januarja

Patricij Maček, 24.1.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 4/2019 Ponedeljek, 14. 1. Kultura. Varuhinja človekovih pravic (varuhinja) Vlasta Nussdorfer se je srečala z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom. Govorila sta o primeru varstva kulturne dediščine, mehanizmih podpore za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi, se posve
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Vsebina PP št.4/2019

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/20193 UVODNIK Borut Smrdel Varovanje neodvisnosti organov pravnega varstva 6-8 SVOBODA IZRAŽANJA Igor Vuksanović Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem? 8-9 DELOVNO PRAVO dr. Jorg Sladič Kdaj je za obdelavo osebnih podatkov delojemalca pri del
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zbornik spomladanskega Velikega kongresa javnega naročanja v letu 2018

Milena Basta Trtnik, 24.1.2019

Kultura in umetnost

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 4/2019Področje javnega naročanja je zelo intenzivno spreminjajoče se in dopolnjujoče področje prava, kar terja stalna izobraževanja in usposabljanja oseb, ki javna naročila izvajajo v praksi. Za predstavitev aktualnosti na področju javnega naročanja GV Založba dvakrat letno organizira Veliki kongres javnega naročanja; marca 2018 je potekal spomladanski kongres javnega naročanja, v okviru katerega je izšel Zbornik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem?

Igor Vuksanović, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 4/2019Svoboda govora (izražanja) iz 39. člena Ustave oziroma iz 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je nič več in nič manj kot temelj demokratične družbe. Ustavno sodišče (ki se praviloma sklicuje tudi na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP) je to že večkrat poudarilo. V 11. členu svobodo izražanja in obveščanja varuje tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), ki se po prvem odstavku 51. člena uporablja, ko države članice izvajajo pravo EU. Praviloma je glavni "nasprotnik" svobode govora država, ki z zakoni in odločitvami pristojnih organov omejuje in kaznuje tiste, ki so prekoračili meje dopustnega govora. Vendar je država prek svojih sodišč (in ustavnih sodišč) tudi glavni "branilec" svobode govora, ki lahko razveljavi oziroma odpravi neutemeljene sankcije. Kaj pa tedaj, ko nas cenzurira (praviloma povsem neobrazloženo) zasebnik, ki se pri tem sklicuje, da lahko počne, kar hoče, ker je pač lastnik spletne platforme, socialnega omrežja, finančne infrastrukture? Ne mislite, da se to ne dogaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Posebne prepovedi po Gradbenem zakonu in prisilna prodaja nepremičnine v postopku stečaja

Žiga Cvetko, 24.1.2019

Gradbeništvo

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 4/2019Gradbeni zakon (GZ) je v določbo 93. člena, ki se nanaša na posebne prepovedi glede nedovoljenega objekta, prinesel nekatere novosti v primerjavi s prej veljavnim 158. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ena od posebnih prepovedi se nanaša na promet z nedovoljenim oziroma neskladnim objektom. Pri tem se postavlja vprašanje, ali pomeni prisilna prodaja v stečajnem postopku promet s takim objektom ali ne. Odgovor na vprašanje je pomemben, saj je zakonodajalec v tretjem odstavku 93. člena GZ kot sankcijo, ki je v nasprotju s posebno prepovedjo, določil ničnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Varovanje neodvisnosti organov pravnega varstva

Borut Smrdel, 24.1.2019

Ostalo

Borut Smrdel, Pravna praksa, 4/2019V Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) opredeljena kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Da je DKOM neodvisen organ pravnega varstva, ki je po svojem položaju (samostojnost, neodvisnost) in funkciji (reševanje sporov med strankami) primerljiv s sodnimi organi (tribunal v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije), je potrdilo tudi Sodišče Evropske unije v zadevi C-296/15.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Ob 40-letnici Zakona o obligacijskih razmerjih

Petra Lamovec Hren, 24.1.2019

Obligacije

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 4/2019Na dvodnevni konferenci, ki je v soorganizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri PF in Pravne fakultete v Ljubljani potekala 15. in 16. novembra 2018 na Pravni fakulteti v Ljubljani, so se za govorniškim odrom zvrstili tako domači predavatelji kot tudi akademski gostje iz Hrvaške in Srbije. Pestra sestava udeležencev je ponudila zanimivo debato in tako zgodovinski vpogled v sistem nekdanje ureditve v nekdanji skupni državi kot tudi nejasnosti, s katerimi se srečuje aktualna ureditev, in prihajajoče tendence, ki že nakazujejo smer razvoja obligacijskega prava v vseh treh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Starševski dopust ni "dejansko delo"

Zoran Skubic, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2019Pravica do (plačanega) letnega dopusta je neodtujljiva pravica vsakega delavca, pa četudi gre pri tem za državnega funkcionarja. Tovrsten čas brez siceršnjih delovnih obveznosti, katerega minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je namenjen tako obnovitvi delavčevih psihofizičnih kapacitet kot tudi sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Plačevanje prispevkov za upokojenca, prejemnika tuje pokojnine

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.1.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2019Na podlagi pogodbe o občasnem in začasnem delu pri nas dela upokojenka, ki je slovenska državljanka, vendar prejema pokojnino v Italiji. Ko smo jo prijavili v M12, je zavod prijavo zavrnil. • Ali to pomeni, da nam te upokojenke ni treba prijaviti v M12?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako izgledajo sovražniki svobode?

Tomaž Pavčnik, 24.1.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2019Kot peklenski obrazi s platen Hieronymusa Boscha? Kot ekspresionistične maske v Stebrih družbe Georga Grosza? Kot zlovešče karikature v podgane preoblečenih nacistov? Skratka, ali morajo sovražniki svobode res učinkovati kot strašila iz sveta umetnosti, kot mračne podobe iz nočnih mor? Ali pa nam tako upodobljena groza vendarle govori o nečem povsem drugem, namreč o tistem, česar naše oči ne zaznajo - ker je pač nesnovno, pojmovno, saj zadeva vsakdanje človeške značaje in odnose? Ali nas dobesednost dojemanja umetniških podob lahko v stvarnosti zavede?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019 15. januar - predlog pobude za podpis Protokola o pristopu Republike Makedonije k Severnoatlantski pogodbi. 17. januar - predlog zakona o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Paralelno razmišljanje

Lora Briški, 24.1.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 4/2019Delo izpod peresa plodovitega Edwarda de Bona, ki je doslej napisal več kot šestdeset knjig, govori o ustvarjanju idej. Ker tradicionalno razmišljanje po mnenju avtorja pogosto odpove, se je treba pri reševanju problemov, naj se tega lotevamo sami ali v skupini, poslužiti metod "paralelnega" razmišljanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Vprašanje evra

Primož Cencelj, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Cencelj, Pravna praksa, 4/2019V začetku januarja mineva 20 let od ustanovitve evra kot skupne denarne valute. Sprva je šlo za negotovinsko poslovanje, ki mu je čez tri leta sledila še izdaja evrskih bankovcev in kovancev. Temeljna ideja načrtovalcev evra je bila, da bo skupni denar Evropo tako povezal, da bo olajšana tudi preostala integracija (bančna, fiskalna, vojaška in politična). A že takrat so se v Uniji našli dvomljivci. Britanci so si tudi zaradi grenke izkušnje iz preteklosti izpogajali pravico, da obdržijo funt, na drugi strani pa evra niso prevzeli niti Danci in Švedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Pošiljanje čestitk javnim uslužbencem

Sonja Strle, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja čestitk zaposlenemu javnemu uslužbencu ob njegovem jubileju. Ali kadrovska služba sme posredovati rojstne podatke uslužbencev za čestitke ob osebnem prazniku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Razpisi

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019 Ur. l. RS, št. 4/19 1. Notarski pomočnik pri notarki Nini Ferligoj iz Kopra - Notarska zbornica, rok je 2. februar. 2. Vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju - Ministrstvo za pravosodje, rok je 17. februar. Ministrstvo za javno upravo
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Brezplačna vozovnica za mestni linijski promet za delovne invalide

Avtor ni naveden, 24.1.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019Varuh človekovih pravic (Varuh) je prejel več pobud glede zavrnitev prošenj za pridobitev pravice do brezplačne vozovnice za mestni linijski prevoz potnikov na območju Mestne občine Ljubljana (MOL), saj se ta naj ne bi priznala delovnim invalidom, čeprav so izpolnjevali pogoje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 28 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

2019(35) 2014(40) 2013(43) 2012(40)
2011(49) 2008(44) 2007(50) 2006(25)
2005(22) 2003(32) 2002(23) 2000(25)
1999(28) 1998(37) 1997(37) 1995(43)
1993(38) 1992(21) 1991(49)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov