O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 29
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 715)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Vprašalnik za paciente

Patricij Maček, 24.1.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 4/2019https://zvem.ezdrav.si/limesurvey/index.php/survey/index/sid/465328/newtest/Y/lang/sl Jezik: slovenščina, italijanščina, mad
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Omejevanje nabiranja užitnih gozdnih dobrin

dr. Nana Weber, 24.1.2019

Gozdarstvo

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 4/2019Sem lastnik gozda. Seznanjen sem z zakonodajo, po kateri moram dovoliti, da ljudje prosto nabirajo gobe, kostanje in podobno. • Ali je kje določena količina, ki jo lahko ljudje odnesejo? • Ali lahko kot lastnik gozda na podlagi kakšne izjeme ljudem prepovem odnašanje gozdnih dobrin?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Plačevanje prispevkov za upokojenca, prejemnika tuje pokojnine

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.1.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 4/2019Na podlagi pogodbe o občasnem in začasnem delu pri nas dela upokojenka, ki je slovenska državljanka, vendar prejema pokojnino v Italiji. Ko smo jo prijavili v M12, je zavod prijavo zavrnil. • Ali to pomeni, da nam te upokojenke ni treba prijaviti v M12?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Razpisi

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019 Ur. l. RS, št. 4/19 1. Notarski pomočnik pri notarki Nini Ferligoj iz Kopra - Notarska zbornica, rok je 2. februar. 2. Vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju - Ministrstvo za pravosodje, rok je 17. februar. Ministrstvo za javno upravo
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/2019 29. januar 1737 - Thomas Paine Rodil se je eden od ustanoviteljev ameriške neodvisnosti in demokracije, človek ki je nekdanjim britanskim kolonijam v Severni Ameriki dal ime Združene države Amerike. 30. januar 1882 - Franklin Delano Roosevelt
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Sprememba gradbene pogodbe v javnem naročanju

mag. Matjaž Kovač, 24.1.2019

PRORAČUN, Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 4/2019Namen pravil o javnem naročanju je zagotoviti enako obravnavo in odprto konkurenco v Evropski uniji. To pomeni, da naročnik nima nujno proste diskrecije za spremembo veljavnih pogodb, čeprav sta takšno možnost z izbranim ponudnikom vključila v pogodbo. Če bi stranki spremenili pogodbo, sklenjeno na podlagi izvedenega postopka javnega naročanja, lahko pride do - pogosto spregledane - posledice, da taka sprememba lahko pomeni tudi nezakonito državno pomoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zagata pri odpravljanju neustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 24.1.2019

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2019Pri odpravljanju neustavnosti se napovedujejo težave, saj si poslanci niso enotni o tem, kako izvršiti odločbo ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Tranzicijska pravičnost in Evropska unija

Sonja Strle, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Sonja Strle, Pravna praksa, 4/2019Tranzicijska pravičnost vključuje "celoten sklop procesov in mehanizmov, povezanih s poskusi družbe, da bi presegla zapuščino razsežnih zlorab iz preteklosti z namenom zagotoviti odgovornost, zadostiti pravičnosti in doseči spravo". Na tak način se po koncu avtoritarnega režima ali po korenitih političnih spremembah obravnavajo kršitve človekovih pravic, storjene v prejšnjem sistemu, kar postopoma pripelje do razvoja demokratične družbe, ki temelji na vladavini prava. O tem sta 16. januarja 2019 na SAZU v organizaciji Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) predavala dr. Peter J. Verovšek in Kaja Travnik. Razvoj ideje o tranzicijski pravičnosti sta umestila v proces nastajanja EU in jo ponazorila s konkretnimi primeri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem?

Igor Vuksanović, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 4/2019Svoboda govora (izražanja) iz 39. člena Ustave oziroma iz 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je nič več in nič manj kot temelj demokratične družbe. Ustavno sodišče (ki se praviloma sklicuje tudi na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP) je to že večkrat poudarilo. V 11. členu svobodo izražanja in obveščanja varuje tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), ki se po prvem odstavku 51. člena uporablja, ko države članice izvajajo pravo EU. Praviloma je glavni "nasprotnik" svobode govora država, ki z zakoni in odločitvami pristojnih organov omejuje in kaznuje tiste, ki so prekoračili meje dopustnega govora. Vendar je država prek svojih sodišč (in ustavnih sodišč) tudi glavni "branilec" svobode govora, ki lahko razveljavi oziroma odpravi neutemeljene sankcije. Kaj pa tedaj, ko nas cenzurira (praviloma povsem neobrazloženo) zasebnik, ki se pri tem sklicuje, da lahko počne, kar hoče, ker je pač lastnik spletne platforme, socialnega omrežja, finančne infrastrukture? Ne mislite, da se to ne dogaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Starševski dopust ni "dejansko delo"

Zoran Skubic, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Zoran Skubic, Pravna praksa, 4/2019Pravica do (plačanega) letnega dopusta je neodtujljiva pravica vsakega delavca, pa četudi gre pri tem za državnega funkcionarja. Tovrsten čas brez siceršnjih delovnih obveznosti, katerega minimalno trajanje in druge kavtele določa Direktiva 2003/88 o organizaciji delovnega časa, je namenjen tako obnovitvi delavčevih psihofizičnih kapacitet kot tudi sprostitvi in razvedrilu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Nova instrumenta UNCITRAL za priznanje in izvršitev mednarodnih poravnav, doseženih v mediaciji

Djinović Marko, Kos Andrejka, 24.1.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Marko Djinović, Andrejka Kos, Pravna praksa, 4/2019UNCITRAL je 25. junija 2018 na svoji 51. seji soglasno potrdil besedilo nove multilateralne Konvencije Združenih narodov o mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (imenovane tudi Singapurska konvencija), in ga predlagal v sprejem Generalni skupščini Združenih narodov. Hkrati je sprejel tudi dopolnjen Vzorčni zakon o mednarodni gospodarski mediaciji in mednarodnih poravnavah, doseženih v mediaciji (v nadaljevanju Vzorčni zakon), ki v novem tretjem poglavju zrcali vsebino Singapurske konvencije. S tem mednarodna gospodarska mediacija dobiva nov zagon. Singapurska konvencija bo odprta za podpis držav 1. avgusta 2019 v Singapurju, po tem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku. V prispevku analizirava vsebino predloga Singapurske konvencije in se spogledujeva z idejo, da bi bilo za Slovenijo koristno, če bi med prvimi državami ratificirala konvencijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kdaj je za obdelavo osebnih podatkov delojemalca pri delodajalcu potrebno soglasje zaposlenega?

dr. Jorg Sladič, 24.1.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 4/2019Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) se je začela uporabljati 25. maja 2018. Delodajalci pogosto vidijo v obdelavi osebnih podatkov zaposlenih zgolj administrativno oviro, s katero naj se ukvarjajo npr. informatiki, v najslabšem primeru pa pravna služba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Vsebina PP št.4/2019

Avtor ni naveden, 24.1.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 4/20193 UVODNIK Borut Smrdel Varovanje neodvisnosti organov pravnega varstva 6-8 SVOBODA IZRAŽANJA Igor Vuksanović Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem? 8-9 DELOVNO PRAVO dr. Jorg Sladič Kdaj je za obdelavo osebnih podatkov delojemalca pri del
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zbornik spomladanskega Velikega kongresa javnega naročanja v letu 2018

Milena Basta Trtnik, 24.1.2019

Kultura in umetnost

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 4/2019Področje javnega naročanja je zelo intenzivno spreminjajoče se in dopolnjujoče področje prava, kar terja stalna izobraževanja in usposabljanja oseb, ki javna naročila izvajajo v praksi. Za predstavitev aktualnosti na področju javnega naročanja GV Založba dvakrat letno organizira Veliki kongres javnega naročanja; marca 2018 je potekal spomladanski kongres javnega naročanja, v okviru katerega je izšel Zbornik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Ob 40-letnici Zakona o obligacijskih razmerjih

Petra Lamovec Hren, 24.1.2019

Obligacije

Petra Lamovec-Hren, Pravna praksa, 4/2019Na dvodnevni konferenci, ki je v soorganizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri PF in Pravne fakultete v Ljubljani potekala 15. in 16. novembra 2018 na Pravni fakulteti v Ljubljani, so se za govorniškim odrom zvrstili tako domači predavatelji kot tudi akademski gostje iz Hrvaške in Srbije. Pestra sestava udeležencev je ponudila zanimivo debato in tako zgodovinski vpogled v sistem nekdanje ureditve v nekdanji skupni državi kot tudi nejasnosti, s katerimi se srečuje aktualna ureditev, in prihajajoče tendence, ki že nakazujejo smer razvoja obligacijskega prava v vseh treh državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Varovanje neodvisnosti organov pravnega varstva

Borut Smrdel, 24.1.2019

Ostalo

Borut Smrdel, Pravna praksa, 4/2019V Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) opredeljena kot poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Da je DKOM neodvisen organ pravnega varstva, ki je po svojem položaju (samostojnost, neodvisnost) in funkciji (reševanje sporov med strankami) primerljiv s sodnimi organi (tribunal v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije), je potrdilo tudi Sodišče Evropske unije v zadevi C-296/15.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

O pridevnikih

dr. Nataša Hribar, 24.1.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 4/2019"Bel, črn, rdeč, lev, desen." Ta zanimivi primer iz oglasnega sporočila bom izrabila za pripravo novega kotička, tokrat na temo pridevnikov. Zanimalo nas bo, kdaj v slovenščini uporabljamo nedoločno in kdaj določno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Posebne prepovedi po Gradbenem zakonu in prisilna prodaja nepremičnine v postopku stečaja

Žiga Cvetko, 24.1.2019

Gradbeništvo

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 4/2019Gradbeni zakon (GZ) je v določbo 93. člena, ki se nanaša na posebne prepovedi glede nedovoljenega objekta, prinesel nekatere novosti v primerjavi s prej veljavnim 158. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Ena od posebnih prepovedi se nanaša na promet z nedovoljenim oziroma neskladnim objektom. Pri tem se postavlja vprašanje, ali pomeni prisilna prodaja v stečajnem postopku promet s takim objektom ali ne. Odgovor na vprašanje je pomemben, saj je zakonodajalec v tretjem odstavku 93. člena GZ kot sankcijo, ki je v nasprotju s posebno prepovedjo, določil ničnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Novi gospodarji prstanov prvič na (ruskem) ledu/snegu

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.1.2014

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 4/2014Prihodnji teden se bodo v ruskem Sočiju začele letošnje zimske olimpijske igre. Ta periodični festival vrhunskih športnikov z vsega sveta, ki tradicionalno poteka pod geslom: hitreje, višje, močneje (citius, altius, fortius), sicer že dolgo več ne zasluži imena igre, pa tudi geslo bi kazalo nadgraditi, pač času ustrezno. Na primer: večje, dražje, še dražje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Kaj pa narodnogospodarska škoda, ki jo povzroča KPK?

dr. Jože Mencinger, 30.1.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 4/2014Prejšnjo kolumno sem končal z obljubo o oceni škode, ki jo bo prinesla "nacionalizacija" podrejenih obveznic, če bo Ustavno sodišče odločilo, da so retroaktivnost, preslepitev in zloraba nepoučenih kupcev manj pomembne kot narodnogospodarska škoda, ki bi jo utrpela Slovenija, če bank ne bi "reševala" s podrejenimi obveznicami. To naj bi nam sicer vsilili Evropska centralna banka in Evropska komisija. Res pa so to pred tem naredili že Islandci, ki so "nacionalizirali" britanske in nizozemske varčevalce, EU pa tudi na Cipru. Odločitev o prehodu z bail-out na bail-in mehanizem reševanja bank spreminja svet, kakršnega smo pri nas poznali zadnjih dvajset let, drugje pa mnogo dlje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 30.1.2014

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014Giuseppe Casale in Adalberto Perulli Towards the Single Employment Contract - Comparative Reflections (Hart Publishing, Oxford, in Mednarodna organizacija dela - ILO, 2013, 106 strani) Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev so v državah članicah EU različno urejene. D
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Glagolniki

dr. Nataša Hribar, 30.1.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 4/2014Pred kratkim sem v kotičku pisala o nominalizaciji, pojavu, ki ga s slovenskim strokovnim izrazom imenujemo posamostaljenje. Oglasila se mi je gospa, ki redno prebira naše kotičke, in me povprašala, zakaj iz glagola posamostaliti tvorimo samostalnik posamostaljenje tako, da l-ju dodamo še j (posamos
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Novela ZTuj-2A

Irena Vovk, 30.1.2014

Upravni postopek in upravne takse

Irena Vovk, Pravna praksa, 4/2014Novela Zakona o tujcih (ZTuj-2A), ki jo je 23. januarja na seji potrdila Vlada, je potrebna zaradi prenosa Direktive 2011/98/EU in Direktive 2011/51/EU v nacionalni pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Normativni temelji delovnih in socialnih razmerij

dr. Martina Šetinc Tekavc, 30.1.2014

Kultura in umetnost

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 4/2014Nedolgo za knjigo Normativni temelji socialnih razmerij (GV Založba, Ljubljana 2013, 186 strani, 2. del študijskega gradiva) dr. Zvoneta Vodovnika je izšel še 1. del študijskega gradiva Normativni temelji delovnih in socialnih razmerij (GV Založba, Ljubljana 2013, 204 strani), katerega predmet so delovna razmerja in z njimi povezana vprašanja. Če za prejšnjo knjigo velja, da je nepogrešljivo branje za vsakogar, to še tem bolj drži za pričujoče delo, v katerem dr. Vodovnik izčrpno predstavi materijo delovnega prava.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 29 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

2020(34) 2019(35) 2014(40) 2013(43)
2012(40) 2011(49) 2008(44) 2007(50)
2006(25) 2005(22) 2003(32) 2002(23)
2000(25) 1999(28) 1998(37) 1997(37)
1995(43) 1993(38) 1992(21) 1991(49)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov