O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Prostovoljni gasilec se je poškodoval na intervenciji

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.4.2019

Požarna varnost, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2019Imamo zaposlenega delavca, ki je prostovoljni gasilec. Na intervenciji se je poškodoval, zato je v bolniškem staležu. • Kdo nosi stroške bolniškega nadomestila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Stvarna pristojnost specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah

mag. Andreja Sedej Grčar, 11.4.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 15/2019Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I) je bil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani ustanovljen Specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala (v nadaljevanju: specializirani oddelek). V tedaj veljavnem 40.a členu je bila določena pristojnost oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J) je 40.a člen spremenil tako, da je določil stvarno pristojnost okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj, kjer obtožni akt vloži Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Šola vožnje ni "šolsko ali univerzitetno izobraževanje" v smislu Direktive o DDV

Zoran Skubic, 11.4.2019

Davek na dodano vrednost in trošarine

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2019"Znanje vožnje avtomobila je v današnji družbi skoraj tako razširjeno kot znanje branja in pisanja - domala vsakdo ima vozniško dovoljenje. Toda ali je zaradi tega utemeljeno, da se usposabljanje za vožnjo oprosti davka pod pogoji, ki so enaki tem, pod katerimi je oproščeno poučevanje pisanja in branja?" S to mislijo v obravnavani zadevi se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Macieja Szpunarja. Oziroma povedano drugače: če je na podlagi člena 132 Direktive o davku na dodano vrednost (DDV) obračunavanja tega davka oproščeno vsakršno "šolsko ali univerzitetno izobraževanje", mar ne bi na tej podlagi do tovrstne izjeme bila upravičena tudi dejavnost usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil, tj. dejavnost šol vožnje? In čeprav je v modernem, vse bolj prekarnem svetu izpit B ali C1 dostikrat večja prednost od marsikatere univerzitetne diplome, je bil odgovor Sodišča (EU) odločni "ne".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Vozovnica za vlak

Sonja Strle, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 15/2019Pobudnik je v italijanski poslovalnici kupil vozovnico za vlak. Med vožnjo z vlakom je kontrolor ob pregledu vozovnice presodil, da ta ni veljavna, zaradi česar je od pobudnika zahteval plačilo globe in izročitev osebnega dokumenta, s katerega si je izpisal osebne podatke. Obenem pa pobudnik ni prejel potrdila, da so s plačilom globe osebni podatki izbrisani. Na informacijskega pooblaščenca (IP) se je zato obrnil z vprašanjem glede dopustnosti takega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Sodišče EU je Uberju prizadejalo nov udarec

Zoran Skubic, 19.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2018Delovanje in predvsem "inovativni" poslovni model multinacionalke Uber sta že dalj časa pod drobnogledom Sodišča EU. Če je Uberjeva belgijska podružnica še leta 2016 prvi sodni preizkus pred luksemburškim sodiščem prestala uspešno, predvsem na račun nejasnosti in prevelike splošnosti zastavljenega predhodnega vprašanja pristojnega domačega sodišča, leto kasneje v Španiji te sreče ni bilo (več). Prelomna odločitev v zadevi Uber Spain je namreč - vsaj, kar zadeva pravo EU - zelo prepričljivo razblinila iluzijo, da je Uberjeva dejavnost v ključnem delu kaj bistveno drugačna od tipične avtotaksi storitve. V obravnavanem, tokrat francoskem, primeru pa se je postavilo vprašanje, ali se lahko družba Uber France (SAS) (neposredno) kaznuje, če pride do zlorab v okviru mobilne aplikacije UberPOP. In to brez tega, da bi bilo treba kakorkoli predhodno obveščati Evropsko komisijo, saj naj bi šlo pri tovrstnem nacionalnem (kaznovalnem) predpisu za "tehnični predpis" s področja storitev informacijske družbe v smislu Direktive 98/34/ES o tehničnih standardih in tehničnih predpisih. Odločitev Sodišča je bila za to multinacionalko ponovno precej neugodna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Delo od doma le nekaj dni na mesec

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.4.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2018V podjetju imamo kar nekaj delavcev, s katerimi smo dogovorjeni, da lahko po lastni presoji ostanejo doma in delajo od doma. V povprečju ti delavci od doma delajo pet dni na mesec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Ali lahko prokurist opravlja kratkotrajno delo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.4.2018

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2018Upokojenec v podjetju s petimi zaposlenimi, katerega lastnik je njegov sin, opravlja funkcijo prokurista, in sicer na podlagi civilnopravne pogodbe o poslovodenju. Za dela, ki presegajo funkcijo prokurista, bi poleg pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojenca želel opravljati tudi kratkotrajno delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Pravična cena telefonskih klicev za poprodajne storitve po pravu Unije

Zoran Skubic, 13.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2017Izenačitev cen telefonskih pogovorov - zlasti kar zadeva gostovanje v tujih mobilnih omrežjih - je že dalj časa ena bolj prepoznavnih politik Evropske unije. Ni pa to edino področje, na katerem se pravo Unije dotika cenovne politike ponudnikov telekomunikacijskih storitev. V nedavno predloženem nemškem primeru je šlo za dilemo, ali lahko trgovec z vidika direktive o pravicah potrošnikov pri zagotavljanju storitve posebne (splošne) telefonske linije za poprodajne storitve svoje izdelke zaračunava po višji tarifi, kot je sicer veljavna za klice v fiksnih ali mobilnih omrežjih na določenem geografskem območju. Odgovor je (precej nepresenetljivo) seveda odklonilen ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Sodna praksa na področju prikritih delovnih razmerij

Mlakar Sukič Nataša, Franca Valentina, 13.4.2017

Delovna razmerja

mag. Nataša Mlakar-Sukič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 15/2017Če je bilo še do nedavnega razmeroma enostavno ugotoviti, kdo je delavec, imamo lahko danes pri opredelitvi tega pojma velike težave. Vsakodnevne spremembe v tehnologiji, ostra in globalna konkurenca, višji izobrazbeni potencial ljudi in globalizacija vplivajo na organizacijo dela, prav tako je opaziti vse večji obseg storitvenih dejavnosti v primerjavi z industrijo. Posledično se zaradi zmanjševanja stroškov dela in drugih razlogov delodajalci pogosto odločajo za prožnejše in atipične oblike dela namesto za klasično zaposlitev delavca (torej za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas). Del današnje realnosti so tako imenovana prikrita delovna razmerja, v katerih se delo opravlja v različnih atipičnih, bolj ali manj prekarnih oblikah dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Listine in korespondenca EU v nacionalnih kazenskih postopkih

dr. Jorg Sladič, 13.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Kazenski postopek

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 15/2017V časniku Finance je bila 24. marca 2017 objavljena odredba o preiskavi Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki se nanaša na problematiko, o kateri sem že pisal v PP. Zaradi tiskarskega škrata so iz članka, ki je bil objavljen v Pravni praksi, izpadli najbolj pomembni citati s sodno prakso, iz katere izhaja, da se lahko listine institucij EU uporabijo v nacionalnih kazenskih postopkih na vseh stopnjah. Namen tega članka je nadaljevati razpravo in pokazati, da na podlagi sodne prakse Sodišča EU uporaba arhivov in listin EU v nacionalnih kazenskih postopkih ni prepovedana in da Protokol št. 7 k PDEU in PEU o privilegijih in imunitetah EU ne zagotavlja absolutne imunitete, kar pomeni, da se lahko listine uporabljajo v kazenskih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Potek pogodbe za določen čas

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.4.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2017Delavcu, s katerim smo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, prihodnji mesec pogodba poteče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.4.2017

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 15/2017Noseča delavka odhaja najprej na letni dopust, nato na bolniškega, šele nato bo nastopila starševski (porodniški) dopust. V času njene odsotnosti jo bo nadomeščala delavka, ki smo jo zaposlili na novo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Pobot

Nataša Skubic, 14.4.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 15/2016Pobot oziroma kompenzacija je oblika prenehanja obveznosti. V Obligacijskem zakoniku (OZ) je določeno, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima do upnika, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli (311. člen). Pobot je torej način prenehanja obveznosti med strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik (vzajemnost terjatev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Meje zaščite besedne znamke Skupnosti "Winnetou"

Zoran Skubic, 14.4.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2016Karl May resda nikoli ni obiskal Divjega zahoda, je pa o njem izdatno in zelo doživeto pisal. Domišljija pač ne pozna meja. In prav slednji se lahko zahvalimo za nastanek mitskega - pa čeprav popolnoma izmišljenega - apaškega poglavarja Winnetouja (slov. tudi Vinetou), ki je poleg knjig postal še prepoznaven junak tako filmov kot tudi gledaliških in radijskih predstav. Prepoznavnost njegovega lika je šla včasih tako daleč, da so ga marsikje - tudi pri nas in v naši takratni okolici - pojmovali kot arhetipskega "Indijanca" z Divjega zahoda. Toda kdaj postane tak prepoznaven arhetip - generik? Gre za vprašanje, ki ni zgolj akademsko teoretično. Generične stvari namreč že po naravi stvari uživajo nižje pravno varstvo kot pa species. In nikjer to ni bolj jasno razvidno kot na področju prava varstva intelektualne lastnine, na katero spada tudi besedna znamka Skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Sledna pravica avtorjev po pravu EU

Zoran Skubic, 16.4.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2015Sledna pravica avtorja izvirnega dela je njegova neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče vnaprej odpovedati, do denarnega nadomestila, katerega osnova je prodajna cena vsake nadaljnje odsvojitve avtorskega dela, ki sledi prvi odsvojitvi dela neposredno od samega avtorja. Gre za ključno pravico avtorja, ki nastopi ob vsaki nadaljnji odsvojitvi njegovega umetniškega dela, če kot prodajalci, kupci ali posredniki nastopajo strokovnjaki s trga umetnin, tj. organizatorji dražb, umetnostne galerije ali kakršnikoli trgovci z umetniškimi deli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Išče se zasebnosti znotraj digitalnega sveta!

Nika Skvarča, 16.4.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nika Skvarča, Pravna praksa, 15/2015Predstavljajte si, da se vaša polnoletna hči ni vrnila z včerajšnje rojstnodnevne zabave. V analognem svetu bi jo neprespani pričakali na hišnem pragu ter ji ob vrnitvi zagrozili z represalijami in posledicami "ponovitvene nevarnosti". A to so le še nostalgični spomini iz analognega življenja. V digitalnem svetu si je mogoče orisati drugačen razplet. Čeprav ste že vsaj dvestokrat poskusili, se njena telefonska številka vedno odzove z mantro o nedosegljivosti. Zato odtipkate telefonsko številko najbližjega informacijskega centra, kjer se vam oglasi prijazna (vsevedna) operaterka: "Dober dan, gospod Novak, kako vam lahko pomagam? Aha, hčerke že deset ur ni doma ... Počakajte, bom preverila, ali so morda njen avto videli kje na avtocesti ... Aha, registrska številka njenega avtomobila je bila nazadnje zaznana na cestninski postaji v Senožečah. Samo malo, pogledala bom, ali je v zadnjih dveh urah njen bančni račun zaznal odlive. Tako je, ob petih zjutraj je v portoroškem lokalu plačala dve kavi in rogljiček. Čakajte, gospod Novak, se bom povezala s tamkajšnjo videonadzorno kamero in preverila, ali hči še vedno srka kavico ob morju ... Aha, vidim jo. Da, gospod Novak, vaša hči je pravkar zaužila zadnji grižljaj svobode, oprostite, rogljička." Še sreča, da se v naši pravni stroki takim "futurističnim" scenarijem upira vse več t. i. branilcev zasebnosti. Dobršen del teh se je med 10. in 11. aprilom zbral v Kranjski Gori, kjer so na prvih Dnevih prava zasebnosti in svobode izražanja v organizaciji družbe IUS SOFTWARE (GV Založba) skušali poiskati načine, ki bi nas ubranili pred invazivnimi posegi v zasebnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Porodniški dopust ob rojstvu otroka, rojenega s pomočjo dogovora o nadomestnem materinstvu

Zoran Skubic, 17.4.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2014Dileme okoli vprašanja, kaj je "prava" družina, slovenski vsakdanjik zaznamujejo vsaj od neuspešnega poskusa uveljavitve Družinskega zakonika. Glede matere pa teh dilem načeloma ni. Mater certa est. Toda, ali je to še vedno brezpogojno pravilo? V časih, ko je bilo rojstvo brez biomedicinske pomoči absolutno pravilo in so matere - predvsem na račun karier - rojevale zgodaj, si tega vprašanja niti ne bi postavljali. Gospodarski razvoj pa je s seboj prinesel tudi spremenjeno vlogo žensk in mater, a redko z manj obremenitev. Posledično je tudi vse več naročenih rojstev s pomočjo nadomestne matere. Vendar, ali je mati naročnica v očeh sistema socialnega varstva, kot ga razume pravo EU, enakovredna "naravni" materi, zlasti ko gre za pravico do porodniškega ali enakovrednega plačanega dopusta? Sodišče (EU) je to vprašanje presojalo po Direktivi 92/85/EGS o nosečih delavkah in tudi po področnih pravilih prava EU o prepovedi diskriminacije na podlagi spola in invalidnosti pri zaposlovanju in delu ter prišlo do precej presenetljivega sklepa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Ko v Strasbourgu ozelenijo breze

Nika Skvarča, 17.4.2014

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 15/2014Mogoče ste jo tudi vi poznali. Ime ji je bilo Rozina. Bila je živahna, preračunljiva, trmasta in zelo podjetna ženska. Čeprav je živela v istem obdobju kot Francka, prototip cankarjanske matere, z njo ni imela veliko skupnega. Kot izseljenka je v času ameriške prohibicije tam proizvajala in prodajala alkohol, na slovenskih tleh pa je z ameriškim češnjevcem od nemškega poveljnika odkupila življenje sovaščanke. Tako kot je bila eksplicitna njena želja po zaslužku, tako je bila drzna in neposredna v spolnosti. Kot je zapisal Evgen Bavčar, avtor spremne besede pripovedke Ko se tam gori olistajo breze, se je v Rozini skrivala podoba slovenske Šeherezade, "ki s svojo bujno žensko domišljijo in podjetnostjo uspeva preraščati različne situacije eksistenčne ogroženosti". Pravzaprav ji je v fikciji "vse gladko teklo". Spodletelelo ji je šele v resničnosti (no, skoraj). Še preden je dodobra zaživela na knjižnih policah, že so jo ogrozile civilne tožbe štirih sestr?, ki so v Rozini prepoznale svojo pokojno mater.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Odgovornost zaščititi v teoriji in praksi

dr. Vasilka Sancin, 18.4.2013

Civilno pravo

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 15/2013Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je 11. in 12. aprila 2013 na pobudo in pod organizacijskim vodstvom avtorice tega prispevka potekala dvodnevna mednarodna konferenca Responsibility to Protect in Theory and Practice (Odgovornost zaščititi v teoriji in praksi). Na njej je sodelovalo okoli 150 strokovnjakov z vsega sveta, vključno z največjimi avtoritetami na tem področju. Tako sta svoja razmišljanja predstavila tudi dr. Edward Luck, nekdanji posebni svetovalec generalnega sekretarja Združenih narodov za odgovornost zaščititi, in Adama Dieng, posebni svetovalec generalnega sekretarja ZN za preprečevanje genocida. Konferenca je bila edinstven dogodek tudi v globalnem merilu, saj ji je uspelo združiti vodilne svetovne avtoritete, vladne predstavnike in tudi mlajšo generacijo strokovnjakov, ki bodo nosili odgovornost za spoštovanje prevzetih zavez za uveljavljanje odgovornosti zaščititi v prihodnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Teror izbire

Zoran Skubic, 18.4.2013

TRGOVINA

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2013Da smo potrošniki vsi, a na to dejstvo tudi zelo radi hitro pozabimo, nas je v četrtek, 11. aprila, v okviru predavanja pred letnim občnim zborom Pravniškega društva Ljubljana opozorila predsednica Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Breda Kutin. V svojem prispevku, s katerim je predstavila vlogo, delo in pomen nevladne potrošniške organizacije v moderni družbi, pa je poudarila še vedno aktualne besede nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da s(m)o potrošniki največja ekonomska skupina, katere glas pa se hkrati tudi odločno premalo, če ne celo najmanj sliši.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Ekipa PF Univerza v Ljubljani znova med najboljšimi

dr. Vasilka Sancin, 19.4.2012

Ostalo

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 15/2012Ekipa PF Univerze v Ljubljani, ki so jo zastopali študentje Marjana Garzarolli, Jakob Ivančič, Petra Komel in Svit Senković pod mentorstvom avtorice tega prispevka, se je vnovič odlično odrezala na študentskem tekmovanju iz mednarodnega prava Phillip C. Jessup International Law Moot Court Competition, ki je potekalo med 25. in 31. marcem 2012 v Washingtonu, ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Kazenski zakonik z novelama KZ-1A in KZ-1B

dr. Liljana Selinšek, 19.4.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Lilijana Selinšek, Pravna praksa, 15/2012Pri GV Založbi (Ljubljana 2012) je pred kratkim izšel Kazenski zakonik z novelama KZ-1A in KZ-1B, in sicer v dveh različicah. Prva različica (324 strani) vsebuje zakonsko besedilo z vidnimi spremembami, ki so bile v KZ-1 vnesene z novelama A in B, ter obširnim stvarnim kazalom, ki ga je pripravil mag. Ciril Keršmanc. V drugi različici (538 strani) pa so dodana še razširjena uvodna pojasnila obeh novel KZ-1, ki sta jih pripravila dr. Matjaž Ambrož in Hinko Jenull.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄15

ZVPSBNO: kje smo, kam gremo?

Zoran Skubic, 15.4.2010

Človekove pravice

Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2010Ustavno sodišče je v več nedavnih odločitvah1 ocenjevalo ustreznost ureditve Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO).2 Med najbolj izpostavljenimi določbami tega zakona je bil prav 25. člen, ki ureja pravico do pravičnega (denarnega) zadoščenja za tiste primere krši...
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄15

Rešitve izvzema iz sistema DDV za osebe javnega prava, ki nastopajo kot organ oblasti

mag. Žiga Stupica, 15.4.2010

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Žiga Stupica, Pravna praksa, 15/2010Najprej se lotimo po hierarhiji pravnih aktov višjega predpisa, in sicer od Evropske unije (EU). Pri tem je bila med izvedbenimi predpisi EU na področju davka na dodano vrednost (DDV) najpomembnejša t. i. Šesta direktiva 77/388/EGS, s katero se je uveljavljalo enotni sistem obdavčljive odmerne osnov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄15

Pitamičevo vseslovensko tekmovanje študentov prava

Timon Hren, 16.4.2009

Ostalo

Špela Cerar, Anja Sedej, Timon Hren, Anja Sedej, Pravna praksa, 15/2009Pod tem naslovom je potekalo prvo tekmovanje vseh slovenskih pravnih fakultet, na katerem se je 118 študentov prava (v 27 ekipah od dva do pet študentov) pomerilo v simulaciji postopka presoje ustavnosti. Svoje znanje pravne argumentacije, interpretacije in ustavnega prava so udeleženci pokazali n...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 15

Leto objave

2019(4) 2018(3) 2017(5) 2016(2)
2015(2) 2014(2) 2013(2) 2012(2)
2010(2) 2009(1) 2008(3) 2007(1)
2001(2) 1999(2) 1996(1) 1995(3)
1993(3) 1992(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov