O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 26
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 628)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Razpisi

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019 Ur. l. RS, št. 52/19 1. Pet prostih mest okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani - Vrhovno sodišče RS, rok je 7. september. 2. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Mariboru - Vrhovno sodišče RS, rok je 7. september. 3. Notarski pomočnik pri not
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Generalni sekretar LMŠ kadroval mimo SDH

Urša Ravnikar Šurk, 5.9.2019

Uprava, Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 33/2019Dne 29. avgusta je spletni portal Požareport razkril, da je 21. avgusta generalni sekretar Liste Marjana Šarca Brane Kralj poklical Ireno Prijović, prvo nadzornico Uradnega lista d.o.o., ji rekel, da "država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista", in zahteval "poročanje o kadrovskem postopku njemu mimo in pred kakršnokoli komunikacijo s SDH". Prijovićeva je Kraljevo intervencijo prijavila SDH in KPK ter jo označila za "brutalno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Medijska in informacijska pismenost

Patricij Maček, 5.9.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je junija vzpostavila nov spletni portal, namenjen promociji medijske in informacijske pismenosti, z naslovom Medijska in informacijska pismenost. Pojasnjeno je, da želi s tem omenjena agencija širšo javnost ozaveščati o pomenu kritične in premišljene uporabe medijskih vsebin in informacijskih tehnologij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Odpravnina ob upokojitvi ob pretrgani delovni dobi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.9.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 33/2019Delavec je bil zaposlen pri delodajalcu skupaj šest let (3 + 3), vendar z vmesno prekinitvijo dveh let, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu. • Ali delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, saj je bil pri delodajalcu neprekinjeno zaposlen le zadnja tri leta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Določitev namenske rabe zemljišč je normiranje v javnem interesu

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12) ni bil v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Po napadu psa: postopek in posledice

dr. Nana Weber, 5.9.2019

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 33/2019Mojega (privezanega) psa je napadel in hudo poškodoval drug pes, ki je bil neprivezan. Veterinarka je v soglasju z mano podala prijavo na inšpekcijo. • Kakšne so lahko posledice za lastnika? • Ali se lahko psa, ki je napadel, tudi usmrti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Koraki do profesionalizma

Aljoša Polajžar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 33/2019Je dovolj samo brezhibno strokovno (akademsko) znanje ali potrebujemo tudi paleto drugih odlik? Gre za dokaj globoka in kompleksna vprašanja, ki se dotikajo jedra naše eksistence. Zastavimo pa si jih lahko tako študentje prava kot tudi uveljavljeni pravniki, ki že opravljajo svoj poklic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sprehajalčevi utrinki (2. del)

Marijan Pavčnik, 5.9.2019

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 33/2019Ob priliki moram izpod kupov potegniti mapo o rabi besedne zveze pravni pozitivizem; gradivo je zbral kolega Aleš Novak, ki ga prav tako moti, da se o pravnem pozitivizmu ne govori dovolj določno in razločno. Ena od rab, ki zavaja, je, da se zavržno govori o veljavnem pravu, če nam vsebinsko ne ustreza. Za slabo vsebino se krivi pozitivistično gledanje, ne pa tistega, ki je slabo ureditev uzakonil. V pravni državi je neogibno, da izhajamo iz veljavne postave: najprej moramo ugotoviti, kakšna je in kakšne možnosti ravnanja nam razpira, nato pa sledi vsebinska analiza in sprejemanje odločitev. Na to abecedo nas je v Pravu in revoluciji (1920) opozoril že Pitamic, ki, kot je bilo na drugem mestu že povedano, razločuje med pravom kot tekstom in pravom kot izvrševanjem tega teksta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izjave

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019 "Sodobna družba, vsaj tako se zdi, ravno zaradi tega, ker se pojavljajo tako številna in za ustaljeno pojmovanje neobičajna ogrožanja varnosti pravno zavarovanih dobrin, pogosto ne more najti rešitev, ki bi bile javno sprejemljive in hkrati ustrezale relativni preprostosti pravnega način
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019 30. avgust - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

V Švici je vsak svoje sreče kovač

dr. Anže Burger, 5.9.2019

Ostalo

dr. Anže Burger, Pravna praksa, 33/2019Kolumno pišem med raziskovalnim gostovanjem v Švici, zato bo vsebina povezana s to, v številnih pogledih fascinantno državo. Švica je namreč tretja najbolj razvita država po BDP na prebivalca na svetu in deveta po BDP na prebivalca po pariteti kupne moči. Na obeh lestvicah konkurenčnosti (poslovne šole IMD in Svetovnega ekonomskega foruma) trenutno zaseda 4. mesto in je v svetovnem vrhu po učinkovitosti države, kakovosti infrastrukture, zdravstvenih storitev in inovativnosti. Visoki dohodki, zadovoljstvo s socialno podporno mrežo, druga najdaljša pričakovana življenjska doba in visoka raven osebne svobode Švicarje uvrščajo na 6. mesto po sreči glede na zadnje poročilo UN World Happiness Report 2019. Za Švicarje vsekakor velja pregovor "Vsak je svoje sreče kovač". Država ima namreč enega najnižjih deležev izdatkov države v BDP med razviti državami (34 % BDP), precej manj od obsega države v "neoliberalnih" ZDA (38 % BDP) in v "Švici na južni strani Alp" (43 % BDP). Švica ima tudi visoko stopnjo decentraliziranosti in lokalne avtonomije, kar bo tema te kolumne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izbris starega intervjuja

Sonja Strle, 5.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 33/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali ima pravico zahtevati odstranitev intervjuja s spletne strani, ki ga je opravil leta 2010 in je po njegovem mnenju zastarel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preden prijavim goljufijo, želim vedeti, kakšno zaščito bom dobil

Albert Nabernik, 5.9.2019

Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 33/2019Pogumnega posameznika, ki opozarja na nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju, imenujemo "žvižgač" (angl. whistle-blower). Transparency International opredeljuje žvižgaštvo kot razkritje informacij, povezanih s korupcijo, nezakonitimi, goljufivimi ali nevarnimi aktivnostmi, storjenimi v ali s strani javnih ali zasebnih organizacij, ki zadevajo ali ogrožajo javni interes, posameznikom ali subjektom, za katere se domneva/verjame, da lahko ukrepajo. Mednarodna organizacija dela (ILO) žvižgaštvo opredeljuje kot ravnanje zaposlenih ali bivših zaposlenih, ki prijavijo nezakonite, nepravilne ali neetične prakse delodajalca. Svet Evrope je leta 2014 ob sprejemu priporočil CM/Rec (2014)7 za žvižgača opredelil vsakogar, ki v kontekstu delovnega razmerja v javnem ali zasebnem sektorju prijavi ali razkrije informacije, ki ogrožajo ali škodijo javnemu interesu. S terminom žvižgač je v mnogih jurisdikcijah mišljen zaposleni (insajder), ki razkrije informacije o korupciji, tveganju za zdravje ali varnost in druge nepravilnosti, ki so v javnem interesu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Konferenca WTO v Ženevi: od trgovine blaga k robotiki in iskanju novih pravil hegemonije

dr. Irena Peterlin, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 33/2019V Ženevi se je 7. in 8. junija 2019 odvijal eden od pomembnejših dogodkov na področju mednarodnega gospodarskega in trgovinskega prava, in sicer konferenca o pravu in politikah Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organisation, v nadaljevanju WTO). Gre za mednarodno konferenco in sodoben strokovni posvet, ki akademikom, diplomatom in uradnikom WTO, odvetnikom, študentom in predstavnikom podjetij omogoča, da prek interaktivnih okroglih miz sodelujejo v aktualnih razpravah s priznanimi mednarodnimi trgovinskimi strokovnjaki iz krogov akademikov in praktikov. Obravnavali so različne teme, tematsko razdeljene na pet sekcij, vsako od njih je vodil izkušen moderator. Zaradi aktualnih političnih dogodkov, ki hromijo delovanje WTO, je bila konferenca zelo dobrodošla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Od 26. avgusta do 1. septembra

Patricij Maček, 5.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019 Ponedeljek, 26. 8. Vzpostavitev sodelovanja. Generalni državni tožilec Drago Šketa in direktor Javne agencije za civilno letalstvo Rok Marolt sta podpisala dogovor o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom in Javno agencijo za civilno letalstvo. Namen dogovora je k
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Prost pretok športnikov in nacionalne klavzule

Martin Čarni, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Šport in organizacije

Martin Čarni, Pravna praksa, 33/2019Nacionalne klavzule so pravila, s katerimi organizacija oziroma zveza v kolektivnem športu športnikom, državljanom drugih držav, omeji možnost nastopanja oziroma tekmovanja, na primer omeji možnost podpisa pogodb, registracije, prijave na tekmo, istočasnega igranja ipd. V primeru Bosman je Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče) med drugim odločilo, da so tovrstna pravila, ki omejujejo nastopanje športnikom iz drugih držav članic Evropske unije (EU), načeloma neskladna s pravom EU. V zvezi s takšnimi pravili se porajata zanimivi vprašanji, in sicer kako je ta sodba spoštovana v slovenskem prostoru ter kakšne bi bile morebitne posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU (t. i. brexit) v luči nacionalnih klavzul.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Tihotapljenje migrantov: med suhoparnimi številkami in medijskim izmikanjem

Peter Jančič, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Peter Jančič, Pravna praksa, 33/2019Število migrantov, ki prek Balkana prihajajo v Slovenijo, vsak mesec prebije kak rekord. Julija 2019 je policija po nezakonitem prečkanju meje "ujela" že 1.740 migrantov. To je posledica državne politike dopuščanja tihotapljenja migrantov proti zahodnim državam. Blag odnos sproža "poteg," kakor to posledico opisujejo na policiji: zaradi tega se množice migrantov na balkanski poti zgrinjajo proti Bosni. Oblast tihotapljenje dopušča, ker je mejo težko zaščititi zaradi dolžine, pogledi vladnih strank, ali bi schengensko mejo sploh striktno varovali, pa so zelo različni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Vsebina PP št.33/2019

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/20193 UVODNIK Jan Zobec Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu 6-8 JAVNO NAROČANJE Borut Leskovec Poslovna skrivnost po ZJN-3 8-10 ZAVAROVALNO PRAVO Helena Tajnikar Viličar v uporabi - prevozno sredstvo ali delovni stroj? 11-1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Pravni napovednik

Patricij Maček, 5.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu

Jan Zobec, 5.9.2019

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 33/2019Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Vlada RS

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 41. redni seji (29. avgust 2019): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, - Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem, - Uredba o spremembi Uredbe o preiskovanju letalskih nesreč, r
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Nadomestilo plače za nego hospitaliziranega otroka

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Pobudnica je mati hčerke s posebnimi potrebami, ki je pogosto hospitalizirana v bolnišnicah. Pri tem izpostavlja krivično ureditev pravice do nadomestila plače za nego otroka, ki je hospitaliziran, v skladu s katero staršem ne pripada nadomestilo za nego za spremstvo otroka v bolnišnici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Iz PP, št. 6/89, 9. marec 1989, str. 3
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Vračanje darila staršem

dr. Nana Weber, 5.9.2019

Obligacije

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 33/2019Z nekdanjo partnerko sva v času skupnega življenja kupila stanovanje. Za en del sva vzela kredit, drugi, manjši del, pa je bil plačan tako, da so nama moji starši podarili 40.000 evrov. Starši so nad razpadom zunajzakonske skupnosti izjemno razočarani in hočejo, da denar vrneva. • Ali morava denar vrniti?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 26 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2019(36) 2018(32) 2017(33) 2016(33)
2015(37) 2014(39) 2013(40) 2012(39)
2011(50) 2010(40) 2009(42) 2008(48)
2007(40) 2006(32) 2005(20) 2003(23)
2000(26) 1999(18)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov