O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 26
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 628)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Nadomestilo plače za nego hospitaliziranega otroka

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Pobudnica je mati hčerke s posebnimi potrebami, ki je pogosto hospitalizirana v bolnišnicah. Pri tem izpostavlja krivično ureditev pravice do nadomestila plače za nego otroka, ki je hospitaliziran, v skladu s katero staršem ne pripada nadomestilo za nego za spremstvo otroka v bolnišnici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Prost pretok športnikov in nacionalne klavzule

Martin Čarni, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Šport in organizacije

Martin Čarni, Pravna praksa, 33/2019Nacionalne klavzule so pravila, s katerimi organizacija oziroma zveza v kolektivnem športu športnikom, državljanom drugih držav, omeji možnost nastopanja oziroma tekmovanja, na primer omeji možnost podpisa pogodb, registracije, prijave na tekmo, istočasnega igranja ipd. V primeru Bosman je Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče) med drugim odločilo, da so tovrstna pravila, ki omejujejo nastopanje športnikom iz drugih držav članic Evropske unije (EU), načeloma neskladna s pravom EU. V zvezi s takšnimi pravili se porajata zanimivi vprašanji, in sicer kako je ta sodba spoštovana v slovenskem prostoru ter kakšne bi bile morebitne posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU (t. i. brexit) v luči nacionalnih klavzul.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Iz PP, št. 6/89, 9. marec 1989, str. 3
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Vlada RS

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 41. redni seji (29. avgust 2019): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, - Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem, - Uredba o spremembi Uredbe o preiskovanju letalskih nesreč, r
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu

Jan Zobec, 5.9.2019

Sodišča

Jan Zobec, Pravna praksa, 33/2019Na vprašanje, kaj je etika, ni lahko odgovoriti. Je pa lažje najti odgovor na vprašanje, kaj je sodniška etika. Vsaj na prvi, legalistični pogled se zdi tako. Odgovor daje namreč Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki v prvem odstavku 53. člena pove, da "kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe". Nato v naslednjem odstavku pravila sodniške etike postavi na raven pravno zavezujočih zapovedi, ko sodnikom zaukaže: "Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje." Sodniška etika kot agregat načel in usmeritev, ki naj bi spontano nastajale znotraj sodniškega poklica in ki naj bi sodnika usmerjale k ravnanju, ki je dobro za opravljanje sodniškega poklica v dobro ljudi, vladavine prava in človekovih pravic, je tako v slovenskem pravnem prostoru izgubila svojo nedolžnost. Nedolžnost v smislu ločenosti od prava in pripadnosti samorefleksiji ter svetu avtonomnega, kjer dominirajo vrednote, načela, cilji in smisel. Sodniška etika je postala del prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Vsebina PP št.33/2019

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/20193 UVODNIK Jan Zobec Sodniška samouprava v postkomunističnem sodstvu 6-8 JAVNO NAROČANJE Borut Leskovec Poslovna skrivnost po ZJN-3 8-10 ZAVAROVALNO PRAVO Helena Tajnikar Viličar v uporabi - prevozno sredstvo ali delovni stroj? 11-1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Tihotapljenje migrantov: med suhoparnimi številkami in medijskim izmikanjem

Peter Jančič, 5.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Peter Jančič, Pravna praksa, 33/2019Število migrantov, ki prek Balkana prihajajo v Slovenijo, vsak mesec prebije kak rekord. Julija 2019 je policija po nezakonitem prečkanju meje "ujela" že 1.740 migrantov. To je posledica državne politike dopuščanja tihotapljenja migrantov proti zahodnim državam. Blag odnos sproža "poteg," kakor to posledico opisujejo na policiji: zaradi tega se množice migrantov na balkanski poti zgrinjajo proti Bosni. Oblast tihotapljenje dopušča, ker je mejo težko zaščititi zaradi dolžine, pogledi vladnih strank, ali bi schengensko mejo sploh striktno varovali, pa so zelo različni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Generalni sekretar LMŠ kadroval mimo SDH

Urša Ravnikar Šurk, 5.9.2019

Uprava, Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 33/2019Dne 29. avgusta je spletni portal Požareport razkril, da je 21. avgusta generalni sekretar Liste Marjana Šarca Brane Kralj poklical Ireno Prijović, prvo nadzornico Uradnega lista d.o.o., ji rekel, da "država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista", in zahteval "poročanje o kadrovskem postopku njemu mimo in pred kakršnokoli komunikacijo s SDH". Prijovićeva je Kraljevo intervencijo prijavila SDH in KPK ter jo označila za "brutalno".
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izključitev pravice do povračila škode zaradi neuporabe pravnih sredstev?

Jan Gantar, 5.9.2019

Obligacije

Jan Gantar, Pravna praksa, 33/2019Pravica do povračila škode je ena izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prvi odstavek 26. člena Ustave RS (URS) se glasi: "Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja." Navedena pravica seveda ni absolutna, saj je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena URS omejena s pravicami drugih. Temu je treba dodati, da je človekove pravice mogoče omejevati tudi zaradi javne koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Evropa

Patricij Maček, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019 Ponedeljek, 26. 8. Plačilo računa zabrexit. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske bo moralo svoje obveznosti v višini 39 milijard funtov (43 milijard evrov) poravnati tudi v primeru brexita brez dogovora, je v Bruslju poudarila tiskovna pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Osojna stran Lune

dr. Luigi Varanelli, 5.9.2019

Ostalo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 33/2019Pred petdesetimi leti je Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno in svetu naznanil dogodek z znamenitim stavkom "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo". S tem dogodkom, ki ima v resnici le simboličen pomen, je človek samega sebe postavil na nečimrni oltar lastnega čaščenja in tihemu vesolju sporočil, da obstaja tudi on. Petdesetletnica tega dogodka me v resnici ne navdušuje; pravzaprav me vznemirja, saj vem, da ima Luna tudi osojno stran. V tisti raketi, ki je bila izstreljena z Zemlje, je bila v majhni kapsuli človeška posadka. Od takrat je minilo dobrih petdeset let, in ko bodo reflektorji petdesetletnice ugasnili, dogodek pa se bo vrnil v šolske zvezke, bomo morda na raketo, na Luno in na njeno osojno stran gledali tudi z drugega zornega kota. Ko vidimo rakete, na kaj nas spominjajo? Na Luno? Na Armstronga? Ali raketa res spominja na razvoj, na tehnološki napredek, na neumorno človekovo stremenje k odkritju novih svetov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Od 26. avgusta do 1. septembra

Patricij Maček, 5.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019 Ponedeljek, 26. 8. Vzpostavitev sodelovanja. Generalni državni tožilec Drago Šketa in direktor Javne agencije za civilno letalstvo Rok Marolt sta podpisala dogovor o sodelovanju med Vrhovnim državnim tožilstvom in Javno agencijo za civilno letalstvo. Namen dogovora je k
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Sprehajalčevi utrinki (2. del)

Marijan Pavčnik, 5.9.2019

Pravoznanstvo

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 33/2019Ob priliki moram izpod kupov potegniti mapo o rabi besedne zveze pravni pozitivizem; gradivo je zbral kolega Aleš Novak, ki ga prav tako moti, da se o pravnem pozitivizmu ne govori dovolj določno in razločno. Ena od rab, ki zavaja, je, da se zavržno govori o veljavnem pravu, če nam vsebinsko ne ustreza. Za slabo vsebino se krivi pozitivistično gledanje, ne pa tistega, ki je slabo ureditev uzakonil. V pravni državi je neogibno, da izhajamo iz veljavne postave: najprej moramo ugotoviti, kakšna je in kakšne možnosti ravnanja nam razpira, nato pa sledi vsebinska analiza in sprejemanje odločitev. Na to abecedo nas je v Pravu in revoluciji (1920) opozoril že Pitamic, ki, kot je bilo na drugem mestu že povedano, razločuje med pravom kot tekstom in pravom kot izvrševanjem tega teksta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019 30. avgust - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preden prijavim goljufijo, želim vedeti, kakšno zaščito bom dobil

Albert Nabernik, 5.9.2019

Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 33/2019Pogumnega posameznika, ki opozarja na nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju, imenujemo "žvižgač" (angl. whistle-blower). Transparency International opredeljuje žvižgaštvo kot razkritje informacij, povezanih s korupcijo, nezakonitimi, goljufivimi ali nevarnimi aktivnostmi, storjenimi v ali s strani javnih ali zasebnih organizacij, ki zadevajo ali ogrožajo javni interes, posameznikom ali subjektom, za katere se domneva/verjame, da lahko ukrepajo. Mednarodna organizacija dela (ILO) žvižgaštvo opredeljuje kot ravnanje zaposlenih ali bivših zaposlenih, ki prijavijo nezakonite, nepravilne ali neetične prakse delodajalca. Svet Evrope je leta 2014 ob sprejemu priporočil CM/Rec (2014)7 za žvižgača opredelil vsakogar, ki v kontekstu delovnega razmerja v javnem ali zasebnem sektorju prijavi ali razkrije informacije, ki ogrožajo ali škodijo javnemu interesu. S terminom žvižgač je v mnogih jurisdikcijah mišljen zaposleni (insajder), ki razkrije informacije o korupciji, tveganju za zdravje ali varnost in druge nepravilnosti, ki so v javnem interesu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izjave

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019 "Sodobna družba, vsaj tako se zdi, ravno zaradi tega, ker se pojavljajo tako številna in za ustaljeno pojmovanje neobičajna ogrožanja varnosti pravno zavarovanih dobrin, pogosto ne more najti rešitev, ki bi bile javno sprejemljive in hkrati ustrezale relativni preprostosti pravnega način
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Izbris starega intervjuja

Sonja Strle, 5.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 33/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem, ali ima pravico zahtevati odstranitev intervjuja s spletne strani, ki ga je opravil leta 2010 in je po njegovem mnenju zastarel.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Pravni napovednik

Patricij Maček, 5.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 33/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Konferenca WTO v Ženevi: od trgovine blaga k robotiki in iskanju novih pravil hegemonije

dr. Irena Peterlin, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 33/2019V Ženevi se je 7. in 8. junija 2019 odvijal eden od pomembnejših dogodkov na področju mednarodnega gospodarskega in trgovinskega prava, in sicer konferenca o pravu in politikah Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organisation, v nadaljevanju WTO). Gre za mednarodno konferenco in sodoben strokovni posvet, ki akademikom, diplomatom in uradnikom WTO, odvetnikom, študentom in predstavnikom podjetij omogoča, da prek interaktivnih okroglih miz sodelujejo v aktualnih razpravah s priznanimi mednarodnimi trgovinskimi strokovnjaki iz krogov akademikov in praktikov. Obravnavali so različne teme, tematsko razdeljene na pet sekcij, vsako od njih je vodil izkušen moderator. Zaradi aktualnih političnih dogodkov, ki hromijo delovanje WTO, je bila konferenca zelo dobrodošla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Zastonj ni vedno zaman, včasih pa je celo brezplačno

dr. Nataša Hribar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2019Tokrat sem za temo kotička izbrala dva prislova, ki ju nekateri - vsaj v vsakdanjem sporazumevanju - ne razlikujemo toliko, kot se dejansko razlikujeta; to sta prislova zastonj in zaman, dodajam pa jima še pomensko soroden prislov brezplačno. Da bo razlaga bolj konkretna, vam za začetek ponujam nekaj trditev, vi pa premislite, kakšna je pomenska razlika med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Boj za pravice narodnostnih manjšin v Uniji se nadaljuje pri kohezijski politiki

Zoran Skubic, 5.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2019V juliju 2013 je združenje predstavnikov narodnostnih manjšin različnih držav EU, med katerimi je tudi Valentin Inzko, predsednik zamejskega Narodnega sveta koroških Slovencev, Evropski komisiji predložilo predlog za evropsko državljansko pobudo (EDP) "Minority SafePack - Milijon podpisov za raznolikost v Evropi". Ta pobuda je EU pozvala k izboljšanju zaščite oseb, ki pripadajo nacionalnim in jezikovnim manjšinam, ter krepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti na njenem celotnem ozemlju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Koraki do profesionalizma

Aljoša Polajžar, 5.9.2019

Kultura in umetnost

Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 33/2019Je dovolj samo brezhibno strokovno (akademsko) znanje ali potrebujemo tudi paleto drugih odlik? Gre za dokaj globoka in kompleksna vprašanja, ki se dotikajo jedra naše eksistence. Zastavimo pa si jih lahko tako študentje prava kot tudi uveljavljeni pravniki, ki že opravljajo svoj poklic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Poslovna skrivnost po ZJN-3

Borut Leskovec, 5.9.2019

PRORAČUN

Borut Leskovec, Pravna praksa, 33/2019Od pomladi je v veljavi novi Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), katerega poglavitne novosti so bile v Pravni praksi že predstavljene in s katerim naj bi se celovito uredilo področje poslovne skrivnosti. Na prvi pogled je v postopkih javnega naročanja varstvo poslovne skrivnosti bolj obstranskega pomena, vendar se je treba zavedati, da lahko imajo protipravna razkritja poslovnih skrivnosti hude posledice za ponudnike, za kar so lahko naročniki odškodninsko odgovorni. Na področju javnega naročanja ZPosS ni prinesel bistvenih sprememb, ker Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) varstvo poslovne skrivnosti ureja specifično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca

Avtor ni naveden, 5.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2019Določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu privilegiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka; za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 26 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

2019(36) 2018(32) 2017(33) 2016(33)
2015(37) 2014(39) 2013(40) 2012(39)
2011(50) 2010(40) 2009(42) 2008(48)
2007(40) 2006(32) 2005(20) 2003(23)
2000(26) 1999(18)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov