O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Obveščanje etažnih lastnikov o izidu glasovanja

Sonja Strle, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Sonja Strle, Pravna praksa, 6/2020Informacijski pooblaščenec (IP) je v opisanem primeru obravnaval vprašanje, ali so etažni lastniki upravičeni do obvestila o izidu glasovanja, tako da se sestavi poimenski seznam, na katerem je navedeno, kako je posamezni etažni lastnik glasoval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Dan prenehanja pogodbe na podlagi sporazuma

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delavcu je prenehalo delovno razmerje na podlagi sklenjenega sporazuma. V njem smo zapisali, da "20. decembra 2019 preneha veljavnost pogodbe o zaposlitvi". • Na kateri dan mu preneha delovno razmerje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Minimalna višina malice in prevoza za šoferja

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2020Delodajalčeva glavna dejavnost je 49.410 (cestni tovorni promet). Včasih je veljala kolektivna pogodba za cestni tovorni promet, ki pa ne velja več. • Koliko mora delodajalec dati delavcu nadomestila za malico in prevoz? • Koliko mora delavec prejeti plače, kadar je na vožnji po tujini?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Ponovno o posegih izvršilne in zakonodajne veje oblasti v poljsko pravosodje

Zoran Skubic, 13.2.2020

Sodišča

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2020Vsak poseg drugih dveh vej oblasti v delo, predvsem pa delovanje ter dejansko izvrševanje pristojnosti neodvisne in samostojne sodne veje oblasti, je v demokratični družbi, ki naj bi bila utemeljena na vladavini prava, vedno razlog za skrb. Bridke in nedavne zgodovinske izkušnje nas učijo, da se je dokončni razkroj pravne države, s tem pa tudi organiziranega sistema varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pogosto pričel prav s pojavom tako ali drugače državno sponzoriranega sankcioniranja domnevno "neposlušnih" sodnikov in tožilcev. Ta lahko ima namreč izrazito mnogotere pojavne oblike, od prisilnega upokojevanja "prestarih" pravosodnih funkcionarjev pa vse do posebej prirejenih oblik disciplinskih postopkov, praviloma pod krinko populistične krilatice za "večjo učinkovitost in pravičnost". Pozornost so zato pritegnili nedavni ukrepi madžarskega, predvsem pa poljskega zakonodajalca, ki pod krinko takšne ali drugačne "lustracije" izvaja posege v tamkajšnjo sodno oblast. Pred kratkim je bil ponovno "na tnalu" Sodišča (EU) eden tovrstnih ukrepov. Šlo je za novo, tj. bolj "pravično" ureditev obravnavanja pritožb zoper "prisilno" upokojitev vrhovnih sodnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Nezaslišana lahkotnost zanikanja temeljnih postulatov mednarodnega prava

dr. Vasilka Sancin, 15.2.2018

Pravoznanstvo

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2018Skoraj neverjetno, zagotovo pa najmanj neokusno in zaradi absurdnosti situacije tudi zaskrbljujoče je, da si evropska demokratično urejena pravna država, članica na mednarodnem pravu utemeljene Evropske unije (EU) in drugih prav tako mednarodnopravno urejenih mednarodnih povezav in organizacij, ki si istočasno prizadeva za vključitve v nove mednarodnopravne režime in povezave, dovoli tako eklatantno protipravna ravnanja, kot jih lahko opazujemo na hrvaški strani vse od razglasitve dokončne in pravno zavezujoče razsodbe arbitražnega tribunala v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Osamosvojitev Slovenije in ADP

dr. Vasilka Sancin, 15.2.2018

Kultura in umetnost

dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2018Delo Osamosvojitev Slovenije in ADP: pogled z Dunaja in iz Ljubljane, ki je izšlo konec leta 2016 pri GV Založbi izpod peresa zaslužnega profesorja dr. Ivana Kristana, je razdeljeno na dva dela: Osamosvojitev po 99 letih (str. 17-67) in Državna suverenost in ADP (str. 71-125). V prvem delu je prikazana pot osamosvajanja Slovencev, ki jo je avtor prikazal tudi v drugih svojih delih, jedro knjige pa je njen drugi del, namenjen izjemno pomembnemu vprašanju pravnega statusa Slovenije v Državni pogodbi o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, krajše Avstrijski državni pogodbi (ADP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Kdaj je 58-letni delavec v kategoriji, varovani pred odpovedjo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2018Z delavcem smo imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let, ki se je iztekla marca letos, delavec pa je februarja dopolnil 58 let. Z delavcem smo takoj (brez prekinitve) sklenili novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Komentarji ocenjevalca na izpitni poli so (lahko) osebni podatki kandidata

Zoran Skubic, 15.2.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2018Izpolnjevanje izpitnih pol je, poleg recimo izpolnjevanja kopice podatkov na zapletenih zavarovalniških ali bančnih dokumentih, eno bolj stresnih opravil modernega človeka. Izobrazba je namreč za marsikoga med nami edini kapital na poti do lastne (pogosto tudi zgolj domnevne) družbene samouresničitve, pot do želene diplome pa je marsikdaj precej trnova. Ure in ure, prebedene pred knjigami, učbeniki, izpiski lahko zelo hitro postanejo "stran vržen čas", če ni končnega uspeha. Pri opravljanju izpita je tako še kako pomembna oseba v življenju kandidata prav - izpitni ocenjevalec. Od njegove presoje je namreč odvisen uspeh ali propad kandidata, enkrat, večkrat, včasih celo za vedno. Zato so za kandidata ocenjevalčevi komentarji na izpitni poli še kako pomembni, saj naj bi razkrivali tiste luknje v njegovem znanju, ki jih bo naslednjič morda uspel nadoknaditi. Toda ali je moč te komentarje ocenjevalca opredmetiti kot de iure (ali de facto) osebne podatke iz sfere kandidata? Nedavna odločitev drugega senata Sodišča (EU), ki mu je predsedoval naš nacionalni sodnik prof. dr. Ilešič, tej trditvi skoraj brezpogojno pritrjuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Pozabili smo napisati razlog sklenitve pogodbe za določen čas - popravek zaradi spremembe sodne prakse VS

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 15.2.2018

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2018V PP št. 3-4/2018, str. 29, sem odgovorila na naslednje vprašanja bralca:
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Kreditne pogodbe - kdaj je izguba pravice do obresti in stroškov kredita dopustna sankcija po pravu EU?

Zoran Skubic, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2017Pravniki povečini nismo vrhunski finančni strokovnjaki, čeprav se na monetarno plat življenja že po sami naravi profesije praviloma spoznamo precej bolj od povprečnega potrošnika. Pa še nam so določene specifike sklepanja - in metodologij obračunavanja - kreditnih pogodb tako blizu (daleč) kot kaka zakotna vas v Španiji. Zato niti ne preseneča zmeda, ki grabi marsikaterega potrošnika ob sklepanju tovrstnih pogodb, predvsem ko je na vrsti dilema, kakšne bodo pravzaprav njegove pogodbene obveznosti vsak mesec. Pri tem so lahko ključnega pomena določbe direktive o potrošniških kreditnih pogodbah, predvsem pa pripadajoča sodna praksa Sodišča (EU).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Poškodba gume na avtocesti - zavarovanje

Janez Starman, 16.2.2017

Obligacije

Janez Starman, Pravna praksa, 6/2017Dne 26. oktobra 2016 sem na avtocesti tik pred pesniškem rondojem imel "gumidefekt". Danes mi je kolega povedal, da je to zavarovano, saj sem povozil vijak oziroma nekaj podobnega in je v gumi kar velika luknja. Ker sem bil na poti v službo (to je bilo okrog 6. ure zjutraj) in nisem mogel sam zamenjati gume (pome so prišli sodelavci iz podjetja Slovenske železnice in sem bil ves dan (12 ur) v službi), sem poklical zavarovalnico, pri kateri imam urejeno asistenco. Gumo so mi zamenjali z rezervo (začasno), ker se je ne da popraviti (je preveč zmečkana).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Sorazmerni del letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.2.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 6/2016Bliža se 31. marec, skrajni rok, do katerega mora delodajalec delavca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Čeprav imajo delodajalci pri odmeri letnega dopusta, še zlasti v primerih, ko delavec pri njih ni zaposlen celo koledarsko leto, nemalokrat veliko težav in dilem, pa se bomo tokrat osredotočili le na pravilno izračunavanje sorazmernega dela letnega dopusta. Ker sta letni dopust in regres povezani kategoriji, veljajo glede izračunavanja sorazmernega dela letnega dopusta in regresa enaka pravila. Toliko kot delavcu pripada letnega dopusta, mu pripada tudi regresa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Pomembnost neposrednega zaslišanja obremenilne priče

Nika Skvarča, 11.2.2016

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 6/2016Na Spodnjem Saškem je bil tisti februarski večer še posebej leden. V majhnem in zatohlem stanovanju sta si prostitutki ravno prižgali cigareti, ko je nekdo potrkal na vrata. Njuna pogleda sta se srečala, iščoč odgovor, h kateri od njiju je stranka prišla. Vendar odgovora ni bilo razbrati. Črnolaska je v pepelnik, prenapolnjen s cigaretnimi ogorki, ugasnila cigareto, si nadela svileno haljo modrikaste barve in med zavezovanjem pasu odkorakala proti vratom. Ko jih je odklenila, sta na vratih stala dva mlajša moška. Še preden ju je sploh dobro pogledala, že je na svojem vratu začutila hladno rezilo noža. Onemela je in z očmi iskala pomoč svoje sostanovalke, ki pa se je podvizala skočiti čez balkon. Drugi moški je stekel za njo, a je kmalu obupal. Medtem pa je prvi z nožem črnolaski velel, naj mu izroči ves denar. Izplenil je 550 evrov, njen mobilni telefon in nepogrešljivi stacionarni telefon, ki je ves prašen in zanemarjen po vsej verjetnosti moledoval: "Vzemi me s seboj!" Bogati izplen ga je stal devet let in šest mesecev zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Pošteno delo odvetnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 12.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2015Potrošniki s(m)o najštevilčnejši segment prebivalstva in s tem tudi ključni gradnik notranjega trga v EU. Zato je na tem področju zagotavljanje visoke ravni varstva pripadajočih pravic še toliko bolj pomembno. A kaj, ko gre pri potrošnikih hkrati tudi za najbolj interesno razpršeno družbeno skupino, kar je najbolj očitno prav pri uveljavljanju teh pravic v praksi. Včasih se nam namreč ne da niti vrniti očitno defektnega blaga v trgovino, kaj šele sodno uveljavljati pripadajočih zahtevkov. Morda je pa problem tudi v tem, da se v nekaterih položajih preprosto ne zavemo, da gre za situacije, ki so predmet varstva pravic potrošnikov. Sodišče (EU) je tako v eni svojih nedavnih sodb posebej poudarilo, da so predmet prava varstva potrošnikov - zlasti pa Direktive o nedovoljenih pogojih - izrecno tudi storitve pravnega zastopanja in svetovanja, ki jih izvršujejo odvetniki kot pravni strokovnjaki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Vabilo in poziv

Nataša Skubic, 12.2.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 6/2015An invitation, a call, a summons, a claim form ali a subpoena. Vse to so angleške ustreznice za slovenski samostalnik vabilo. Vabilo je poziv k udeležbi. Poziv je uradno izražena zahteva, da kdo kaj stori. V tem kotičku se bom omejila na vabilo v sodnih postopkih, torej na poziv obdolžencu, stranki, priči ali drugemu udeležencu v postopku, naj se udeleži naroka pred sodiščem. Vabilo ima predpisano vsebino, oseba, ki je povabljena, pa mora biti opozorjena na posledice izostanka. Vabilo na narok se tistemu, ki je vabljen, dostavi na predpisan način. Praviloma je to z vročanjem, s čemer se bom ukvarjala v prihodnjem kotičku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Sporazum o pristojnosti sodišč in čezmejno veriženje prodajnih pogodb po pravu EU

Zoran Skubic, 14.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2013Sodišče (EU) je v svoji nedavni odločitvi vnovič obravnavalo dilemo, s katero se v praksi dokaj pogosto soočajo nacionalna sodišča držav članic pri uporabi določb (Bruseljske) Uredbe o sodni pristojnosti. Tokrat je bilo na vrsti zanimivo vprašanje, ki ga Uredba izrecno ne ureja, in sicer, ali sporazum o krajevni pristojnosti (prorogatio fori), veljavno sklenjen med proizvajalcem blaga in njegovim prvim kupcem, zavezuje tudi končnega kupca, ki je to blago veljavno pridobil na podlagi zaključene verige prodajnih pogodb (sklenjenih med strankami iz različnih držav članic), ko ta želi uveljavljati proizvajalčevo odškodninsko odgovornost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Nadomestilo za čas vožnje k naročnikom storitev delodajalca

dr. Darja Senčur-Peček, 12.2.2009

Delovna razmerja

dr. Darja Senčur-Peček, dr. Darja Senčur-Peček, Pravna praksa, 6/2009 Delavec opravlja svoje delo po pogodbi o zaposlitvi tako na sedežu družbe delodajalca kot tudi na sedežu strank, ki so naročniki opravljanja storitve. V pogodbi o zaposlitvi je določeno, da je kraj opravljanja dela delavca na sedežu družbe, v skladu s potrebami delovnega procesa pa bo delavec oprav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Izbris časovno omejenih pravic iz zemljiške knjige

Nina Scortegagna, 12.2.2009

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Nina Scortegagna, Nina Scortegagna, Pravna praksa, 6/2009univ. dipl. pravnica, notarska pripravnica, študentka magistrskega študija na PF Univerze v Ljubljani Po veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1)1 se stvarne pravice na nepremičninah pridobijo oz. prenehajo s trenutkom učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače. Tako imaj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Pomorska razmejitev v Črnem morju

dr. Vasilka Sancin, 12.2.2009

Civilno pravo

dr. Vasilka Sancin, dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 6/2009Romunija in Ukrajina sta v dobrih štirih letih s pomočjo Meddržavnega sodišča rešili njun dolgoletni spor o razmejitvi epikontinentalnega pasu in izključnih ekonomskih con v severozahodnem delu Črnega morja, bogatem z nafto in zemeljskim plinom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Ugovor

Nataša Skubic, 15.2.2007

Drugo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 6/2007Ugovor ali latinsko exceptio je institut, ki ga srečamo v vseh postopkih. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je ugovor glagolnik od ugovarjati, tj. z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega. V pravu je ugovor prav to - nasprotovanje stranke, obdolženca, zagovorni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Osebni stečaj zdaj! (ali kako Uredba Sveta št. 1346/2000 prezadolženemu slovenskemu državljanu že danes omogoča odpust osebnega dolga)

Zoran Skubic, 15.2.2007

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Zoran Skubic, Pravna praksa, 6/2007univ. dipl. pravnik, pripravnik na Sektorju za pravosodno upravo Ministrstva za pravosodje RS O problematiki osebnega stečaja, tj. stečaja nad premoženjem prezadolženega osebnega dolžnika, je bilo v slovenski pravni teoriji že marsikaj povedanega.1 Kljub temu pa se le malokdo zaveda, da lahko ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Svobodnjaki, koncesionarji in javno fevdalno zdravstvo

Iztok Starc, 15.2.2007

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Iztok Starc, Pravna praksa, 6/2007univ. dipl. pravnik, direktor OE Krško, ZZZS V fevdalnem obdobju so na Slovenskem svobodnjaki predstavljali družbeni sloj, ki je bil pravno svoboden (ne glede na politično ali gospodarsko svobodo), svobodnjak kmet pa je imel lasten svoboden agrarni obrat. Od 16. stoletja so ta družbeni sloj p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄6

Intelektualna lastnina: Sankcije proti kršitelju patenta

Vinko Skubic, 14.2.2002

Intelektualna lastnina

Vinko Skubic, Pravna praksa, 6/2002Avtorjeva opomba: V tem zapisu ne gre za kritiko zakonov in ne za komentar k zakonom (zato se, razen v enem primeru, številke členov ne navajajo), ampak zgolj za avtorjevo predstavo o uporabi zadevnih zakonskih določb v praksi, v mejah avtorjevih zadevnih izkušenj doma in v tujini; meni tudi, da ute...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄6

Začasni soupravljalci

Dušan Skok, 22.2.2001

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dušan Skok, Pravna praksa, 6/2001Kar nekam tiho je zadnje čase okoli naše ureditve in uveljavljanja soupravljalskih pravic delavcev. Glasne in na široko utemeljevane pobude za nujne posege ali celovito prenovo ZSDU so nekako izginile, na teh straneh (glej tokratno Prilogo!) pa se po dolgem času pojavlja zapis, ki sicer zadeva "evro...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄6

Lokalna samouprava: (Ne)združljivi funkciji?

Miloš Senčur, 22.2.2001

Lokalna samouprava

Miloš Senčur, Pravna praksa, 6/2001Član sveta ožjega dela občine tudi član občinskega sveta Pred dnevi me je stanovski kolega spraševal, ali se s statutom občine lahko določi, da je funkcija člana sveta ožjega dela občine nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Po določbah njihovega statuta so namreč kot ožji deli občine u...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2020(4) 2018(5) 2017(2) 2016(2)
2015(2) 2013(1) 2009(3) 2007(3)
2002(1) 2001(4) 1999(1) 1998(1)
1997(1) 1995(1) 1994(1) 1991(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov