O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 29)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Izredna naturalizacija in dvojno državljanstvo

Tratnik Matjaž, Weingerl Petra, 13.2.2020

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Matjaž Tratnik, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 6/2020V zadnjem času je bila precej medijske pozornosti deležna naturalizacija Angelike Mlinar v zvezi z njenim imenovanjem na položaj ministrice v slovenski vladi in njenim dvojnim državljanstvom. V tem prispevku bova problematiko izredne naturalizacije in dvojnega državljanstva postavila v okvire prava Evropske unije (EU) in mednarodnega prava. Najprej bova predstavila pravila EU o prostem gibanju oseb, ki državam članicam prepovedujejo razlikovanje na podlagi državljanstva, kar načeloma velja tudi za zaposlovanje v državnih organih. Vendar pa je tu dopustna izjema glede služb, za katere se zahteva posebna vez med državo in posameznikom oziroma njegovo službo, kot velja tudi za položaj ministra. Sledi predstavitev mednarodnopravnega načela nacionalne avtonomije na področju državljanstva, ki je priznano tudi v pravu EU. V okvir nacionalne avtonomije držav članic EU sodi tudi ureditev izredne naturalizacije po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ki bo obravnavana v četrtem razdelku. Načelo nacionalne avtonomije je pogosto razlog za dvojno ali celo večkratno državljanstvo, o čemer bo govora v petem razdelku. O dvojnem državljanstvu bova spregovorila najprej na splošno v okvirih mednarodnega prava in prava EU, zatem pa se bova osredotočila na ureditev problematike dvojnega državljanstva v pravu Slovenije in Avstrije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Klemenčič že drugič počepnil pred istim zidom

Toni Tovornik, 15.2.2018

Uprava

Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2018Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je močno razočarana nad predlogom novele protikorupcijskega zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Občina kot naročnik s področja infrastrukturne dejavnosti

Milena Basta Trtnik, 15.2.2018

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 6/2018Organi lokalne samouprave v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) so zavezanci za javno naročanje, in sicer t. i. klasični naročnik s splošnega področja. Status zavezanca po ZJN-3 za splošno področje ima občina v vseh primerih, ko izvaja dejavnost s splošnega področja (izvajanje dejavnosti povezanih z delovanjem občine, kot so: izobraževanje, kultura, vzdrževanje in izgradnja cestne infrastrukture in podobno).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Skromna vednost, nemišljenje ustavnosti in nerazpravnost - (tudi) glede svobode izražanja

dr. Andraž Teršek, 15.2.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/2018Odvetnik dr. Peter Čeferin je bil pred leti "sodniško" kaznovan, ker naj bi - po prepričanju slovenske sodne veje oblasti - prekoračil pravno (oziroma sodniško) dopustne meje svobode izražanja, ko je pred sodiščem in v sodnem postopku, po njegovem prepričanju sodniško vodenem tako, da takšno vodenje postopka in takšne sodniške odločitve o nedopustnosti dokazov obrambe ne morejo biti zgled sodniškega dela, branil svojo stranko, ki ji je v kazenskem postopku grozila najvišja zaporna kazen. Ob objavi odločitve Ustavnega sodišča, ki je pritrdilo "sodniškemu" kaznovanju spoštovanega odvetnika, sem javno izjavil enako, kot sem to že storil ob več sodniških in ustavnosodnih odločitvah (ne nazadnje tudi v zadevi Srečko Prijatelj proti Mladini): sodniško kaznovanje odvetnika za svobodo izražanja in legitimno, tudi stvarno utemeljeno odvetnikovo odločnost bo padlo v Strasbourgu. Seveda se je to zgodilo, s sodbo ESČP v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Tedaj sem javno izrazil in kasneje zapisal v knjigi tudi naslednje:
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Okrepljeno obvladovanje korupcijskih tveganj

Toni Tovornik, 16.2.2017

Uprava

Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2017Drugo vmesno poročilo o napredku pri izvajanju priporočil GRECO ugotavlja, da je Slovenija v zadnjem obdobju v smislu lažjega obvladovanja korupcijskih tveganj in krepitve integritete okrepila predvsem delovanje tožilstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Glasno je treba reči NE predlogu za samoplačništvo ob zdravstvenih zapletih v primeru necepljenja

dr. Andraž Teršek, 16.2.2017

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/2017Prave družbene razprave o možnih, verjetnih in izkustveno ugotovljenih negativnih posledicah cepljenja pri nas še ni bilo. Oziroma o primerih, ko so negativne posledice za zdravje posameznika zagotovo ali dovolj verjetno nastale zaradi cepljenja. Pa četudi je takšnih primerov malo. Zato tudi ni bilo prizanesljive družbene razprave o razlogih, ki jih posamezniki zase ali v vlogi staršev navajajo, kadar zavračajo cepljenje. Torej o dejanskih razlogih, o vsebini dejanskih razlogov za upad cepljenja z obveznimi cepivi in o stvarni povezavi teh razlogov z zdravstvenimi težavami tistih, ki to povezavo v dobri veri zatrjujejo. Morda se takšna razprava zgodi v ožjih krogih, strokovnih in političnih, a do splošne javnosti očitno ne pride - na način in v obsegu, ki bi na javnost deloval optimalno pomirjujoče. Javno govoriti o tem, ne pomeni kategorično zavračati cepljenje ali razpihovati splošni upor proti cepljenju. Ne pomeni niti izrekanja nezaupnice medicinski stroki. Pomeni pa dobroverno prevpraševanje individualno in družbeno nadvse pomembnega vidika nadvse pomembne temeljne pravice do zdravja in vrednote zdravja. In pomeni početi to ob dejstvih, da se tudi glede te tematike v sistemu javnega zdravstva in zavarovalniške ekonomije odvijajo dogajanja in procesi, ki pri ljudeh vzpostavljajo razumljiv dvom, nezaupanje, pa tudi strah. Ljudje pa imajo pravico do jasnih in prepričljivih odgovorov glede tega, do trajne in odgovorne skrbi glede njihovega zaupanja, še posebej pa do zaščite pred strahom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Posredovanje podatkov o bralcu

Toni Tovornik, 16.2.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2017V rubriki pisma bralcev je uredništvo regionalnega časopisa objavilo zapis bralca, ki ga je podpisalo z imenom, priimkom in krajem bivanja. Uredništvo časopisa zanima, ali sme točen naslov bralca posredovati osebi, ki želi bralca tožiti v zvezi z objavljenim zapisom?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Luksemburška kronika

Toni Tovornik, 16.2.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2017Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Dostopnost kapitala

Matej Tomažin, 12.2.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 6/2015S prihodnjim mesecem se bo začel izvajati napovedani program odkupovanja državnih obveznic s strani evropskih centralnih bank. V finančnem svetu to lahko opišemo kot poplavo denarja, ki pa kljub veliki razsežnosti ne bo dosegla vseh kotičkov. Denar se za zdaj še ne razdeljuje brez preverjanja in spraševanja, kako se ga bo vrnilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Islandija je upravičeno zavrnila poplačilo tujim varčevalcem

Edita Turičnik, 14.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Edita Turičnik, Pravna praksa, 6/2013Sodišče Evropskega združenja za prosto trgovino (Sodišče EFTA) je 28. januarja 2013 s sodbo v zadevi EFTA Surveillance Authority v Iceland razsodilo, da je Islandija upravičeno zavrnila zahtevo za poplačilo obveznosti propadle spletne banke Icesave varčevalcem iz Velike Britanije in Nizozemske iz državnih sredstev in s tem ni kršila določb evropske zakonodaje o depozitnih jamstvenih shemah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Sklep o rubežu terjatve in sklep o prenosu terjatve v izterjavo ali namesto plačila - položaj dolžnikovega dolžnika

dr. Martina Šetinc Tekavc, 14.2.2013

Civilni sodni postopki

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2013Zamislite si situacijo, da domov dobite pisanje sodišča - sklep o rubežu ali prenosu terjatve, v katerem ste označeni kot dolžnikov dolžnik, vi pa osebe, ki je označena kot dolžnik, sploh ne poznate oziroma ji niste bili nikoli nič dolžni. Ali pa ste terjatev že zdavnaj poplačali. Ali pa terjatev sploh še ni zapadla. Kaj storiti: ugovarjati, pritožiti se, sporočiti sodišču, da je prišlo do pomote? Narobe! V tem postopku namreč ne morete storiti nič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Kršitev pravice do življenja zaradi izključitve iz programa za zaščito prič

Andreja Tratnik, 14.2.2013

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 6/2013Kazenski pregon je s pomočjo pričanja obremenilnih prič, zlasti v primeru pregona organizirane kriminalitete, močno olajšan. Mnoge zakonodaje to spodbujajo tudi tako, da dopuščajo tudi možnost izreka milejše kazni storilcem kaznivih dejanj (t. i. skesancem), ki razkrijejo pomembne podatke o delovanju kriminalne združbe ali pa preprečijo nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj pod njenim okriljem. Z možnostjo rešitve kazenske zadeve s pogajanji o priznanju krivde se pritiski na soobdolžence, da pričajo zoper preostale in si tako zagotovijo milejšo kazen, še povečujejo. Vendar pa so priče in skesanci zaradi tega izpostavljeni tveganju povračilnih ukrepov s strani izdanih članov kriminalne združbe. Zato so države zavezane k sprejemu ukrepov za zaščito prič. In te ukrepe morajo tudi pravilno izvrševati. V nasprotnem primeru lahko kršijo tudi tako temeljno pravico, kot je pravica do življenja iz 2. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Dobra vizija krepi pričakovanja

Matej Tomažin, 14.2.2013

Ostalo

Matej Tomažin, Pravna praksa, 6/2013Borzni trgi so stičišče različnih pričakovanj, ki jih vlagatelji izražajo prek nakupov in prodaj vrednostnih papirjev. Ni treba razlagati, da se pričakovanja spreminjajo, zato mnogo vlagateljev nameni veliko pozornosti preučevanju dejavnikov, ki nanje vplivajo. In eden teh je zagotovo dobra zgodba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Razsojeno

Toni Tovornik, 12.2.2009

Ostalo

Toni Tovornik, Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2009Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku avstrijske banke in toženemu kreditojemalcu naložilo plačilo dolgovanega zneska z rednimi obrestmi po kreditni pogodbi.1
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄6

Pravne možnosti pri zlorabah s programi za samodejno klicanje

Klemen Tičar, 16.2.2006

Obligacije, Poštni promet in telekomunikacije

Klemen Tičar, Pravna praksa, 6/2006Ste uporabnik enega izmed 55 odstotkov od skupaj 371.000 internetnih priključkov,1 ki za dostop do interneta uporabljajo klicni dostop. Med brskanjem po internetu se je lahko zgodilo, da ste zašli na strani z dvomljivo vsebino ali pa ste odprli elektronsko pošto, ki vam je obljubljala kako neverjetn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

Preračun presežka ur ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi

dr. Martina Šetinc-Tekavc, 17.2.2005

Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2005Pogodba o zaposlitvi je prenehala veljati zaradi smrti delavca. Na dan prenehanja pogodbe o zaposlitvi je imel delavec 500 ur presežka, ki bi jih v primeru nadaljevanja delovnega razmerja izkoristil kot proste ure. Delavčeva vdova zahteva od delodajalca, da obračuna te presežne ure kot nadure. * Al...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

Sporazum o nižji odpravnini od zakonsko določene

dr. Martina Šetinc-Tekavc, 17.2.2005

Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2005Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov na podlagi 88. člena ZDR. Delavec in delodajalec sta se v pisnem sporazumu dogovorila za nižjo odpravnino, kot je določena v 109. členu ZDR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

Kontinuiteta zaposlitve in odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi

dr. Martina Šetinc-Tekavc, 17.2.2005

Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2005Od 1. 10. 1990 do 31. 8. 1999 je bila delavka zaposlena pri delodajalcu A. Na lastno željo se je s 1. 9. 1999 zaposlila pri delodajalcu B. Na prigovarjanje delodajalca A, naj se vrne, je z 12. 9. 1999 pri delodajalcu B prekinila delovno razmerje in se 13. 9. 1999 ponovno zaposlila pri delodajalcu A....
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄6

Pridobitev solastninskega deleža z vlaganjem v tujo nepremičnino

dr. Matjaž Tratnik, 12.2.2004

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 6/2004Primer: A je investiral v nepremičnino, ki je v lasti B. V skladu s pogodbo, ki sta jo A in B sklenila na podlagi 48. člena SPZ, naj bi A pridobil solastninski delež na nepremičnini. * Kakšna je pravna narava te pogodbe? * Ali je A-jeva pridobitev solastninskega deleža obdavčena? * Kako mora A...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄6

Trajna nesposobnost za delo

Martina Šetinc-Tekavc, 12.2.2004

Obligacije

Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2004Delodajalec želi v skladu z novim ZDR urediti položaj delavca, za katerega je pooblaščeni zdravnik na usmerjenem obdobnem pregledu ugotovil, da za svoje delo trajno ni sposoben in priporočil drugo delovno mesto, ki pa je manj plačano od sedanjega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄6

Obligacijska razmerja: Zamudne obresti za nepremoženjsko škodo

mag. Janez Tekavc, 14.2.2002

Obligacije

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 6/2002Ali so slovenska sodišča tudi po sprejemu OZ še vezana na načelna pravna mnenja nekdanjih "skupnih sej" Uveljavitev obligacijskega zakonika(*1) (OZ) je ponudila možnost, da se ponovno vprašamo o pomenu in dometu načelnega stališča XXXIII. skupne seje ZS, VS republik in pokrajin ter VVS z dne 29. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄6

Prenehanje delovnega razmerja v primeru likvidacije družbe

Luka Tičar, 14.2.2002

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Delovna razmerja

Luka Tičar, Pravna praksa, 6/2002Položaj delavcev, ki so po zakonu o delovnih razmerjih varovani pred prenehanjem delovnega razmerja kot trajno presežni delavci(*1), postaja v primeru likvidacije postaja vse bolj pereč. Kakšne so možnosti rešitve problema? V četrtek 31. januarja so se na Pravni fakulteti v Ljubljani člani Društv...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄6

Zapiski: O življenju in smrti

Andraž Teršek, 22.2.2001

Kultura in umetnost, Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/2001Obseg in intenzivnost razprav v zvezi s pravico posameznika, da sam odloča o trenutku in načinu svoje smrti, in v zvezi z varstvom pravic neozdravljivo bolnih in umirajočih v evropskih državah naraščata. Odbor ministrov Sveta Evrope je po tem, ko je leta 1999 Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, na...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄6

Legalnost in legitimnost

Andraž Teršek, 25.2.1999

Pravoznanstvo

Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/1999Priložnostni udeleženci javnomnenjskih polemik o vprašanjih, ki sodijo pod okrilje pravne stroke in pravne znanosti, pogosto nekoliko vzneseno in zaletavo, kot veliki poznavalci govorijo o nekaterih pojmovnih pravnoznanstvenih substancah, ki jih v strokovnem dialektičnem diskurzu ni mogoče uporablja...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄6

Izvršba-Zavarovanje: Zavarovanje na nevpisani nepremičnini

Janez Tekavec, 25.2.1999

Lastnina in druge stvarne pravice, Civilni sodni postopki

Janez Tekavec, Pravna praksa, 6/1999Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je v delu, ki se ukvarja z zavarovanjem, poskušal urediti tudi zavarovanje z zastavno pravico na podlagi izvršilnega naslova na nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2020(1) 2018(3) 2017(4) 2015(1)
2013(4) 2009(1) 2006(1) 2005(3)
2004(2) 2002(2) 2001(1) 1999(2)
1998(1) 1997(2) 1996(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov