O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Člen 7 veljavnega Sodnega reda se ne izvršuje

Klemen Šuligoj, 13.2.2020

Sodišča, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 6/2020Od leta 2017 veljavni Sodni red med drugim določa, da mora sodišče prek spletnih strani sodstva omogočiti brezplačen vpogled v podatke iz vpisnikov. Čeprav naj bi bil sistem vzpostavljen in že v fazi testiranja, je na podlagi mnenja informacijskega pooblaščenca (IP) prišlo do nestrinjanja Ministrstva za pravosodje (MP) in Vrhovnega sodišča RS (VS) glede vprašanja, ali za vzpostavitev sistema obstaja ustrezna pravna podlaga. Tako je razvoj sistema zastal, vpogled v sodne vpisnike preko spletnih strani sodstva pa še danes ni mogoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

10 let Lizbonske pogodbe - pogled v prihodnost

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Nova univerza je 12. decembra na Mestnem trgu v Ljubljani organizirala drugi Akademski forum v obeležitev 10. obletnice uveljavitve Lizbonske pogodbe. Akademski forum je potekal v okviru raziskovalnega projekta na temo "Integralna teorija prihodnosti EU". Na forumu so ocenili močnejše in šibke plati pogodbe ter naslovili njeno sposobnost odzivanja na aktualne izzive EU. Na okrogli mizi so razpravljali o preteklosti in začetni problematiki uskladitve in sprejema pogodbe, sledil je pogovor o trenutnem stanju, na koncu pa neizogibno vprašanje o prihodnosti pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Za nerazglašene oporoke doslej 700.000 evrov odškodnin, odgovornih ni

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Dedovanje

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Pred štirimi leti je 44 okrajnih sodišč našlo skupaj založenih 945 oporok, ki nikoli niso bile razglašene. Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici so namreč v začetku leta 2016 odkrili oporoko, ki jo je sodišču zaupal oporočitelj, a je sodišče po njegovi smrti ni razglasilo in zato dediči niso dedovali po oporočni volji. Oškodovanci lahko sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oz. državo, ker je do založitve oporok prišlo po krivdi sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄6

Plača na podlagi delovne uspešnosti

Miha Šercer, 11.2.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 6/2016Delodajalec v kovinski industriji ni pridobil soglasja sveta delavcev k splošnemu aktu, s katerim je določil kriterije za del plače iz naslova uspešnosti delavca. Nekaj časa je delodajalec uporabljal navedeni splošni akt. Nato je vsem delavcem ponudil sklenitev aneksov k pogodbi o zaposlitvi, s katerimi so se dogovorili kriteriji in merila za del plače iz naslova delovne uspešnosti. Delavcem, ki so tak aneks podpisali, je ta del plače izplačeval, preostalim delavcem ničesar in jih tudi ni ocenjeval. Kriteriji in merila so za svet delavcev sporni predvsem zato, ker je izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti delavca odvisno od poslovne uspešnosti. Del plače iz naslova uspešnosti se namreč določi v deležu od dobička iz poslovanja, in ne od osnovne plače delavca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Tudi Slovenija bo zaradi ISIL morala spremeniti kazensko zakonodajo

Matjaž Šaloven, 12.2.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 6/2015T. i. in samooklicana Islamska država Iraka in Levanta (ISIL) v Siriji in Iraku že dlje časa sistematično izvršuje hude zločine, kot so javne usmrtitve, križanja, obglavljanja, mučenja, posilstva, etnična čiščenja, množični poboji itd., vendar pa je ravnanje islamskih skrajnežev, pripadnikov ISIL, večjo pozornost mednarodne javnosti vzbudilo (žal) šele z zloglasnim in medijsko odmevnim obglavljenjem ameriških novinarjev, ki so jih izvršili pripadniki ISIL v Iraku in Siriji, in nazadnje s pobojem novinarjev francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo v Parizu. To je posledično sprožilo postopno zavedanje svetovne javnosti o okrutnosti in dejanski moči ISIL na Bližnjem vzhodu, čeprav je ISIL že predhodno izvrševala enaka teroristična dejanja v Iraku in Siriji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Sklep o rubežu terjatve in sklep o prenosu terjatve v izterjavo ali namesto plačila - položaj dolžnikovega dolžnika

dr. Martina Šetinc Tekavc, 14.2.2013

Civilni sodni postopki

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2013Zamislite si situacijo, da domov dobite pisanje sodišča - sklep o rubežu ali prenosu terjatve, v katerem ste označeni kot dolžnikov dolžnik, vi pa osebe, ki je označena kot dolžnik, sploh ne poznate oziroma ji niste bili nikoli nič dolžni. Ali pa ste terjatev že zdavnaj poplačali. Ali pa terjatev sploh še ni zapadla. Kaj storiti: ugovarjati, pritožiti se, sporočiti sodišču, da je prišlo do pomote? Narobe! V tem postopku namreč ne morete storiti nič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Pravica do oskrbe v primeru odpovedi leta zaradi izrednih razmer

Vilma Alina Šoba, 14.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vilma Alina Šoba, Pravna praksa, 6/2013Dne 15. aprila 2010 (s prekinitvami do 17. maja 2010) je prišlo do zaprtja zračnega prostora v več državah članicah zaradi izbruha ognjenika. Zaradi zaprtja zračnega prostora so letalske družbe odpovedale približno 100.000 letov. Družba Ryanair je odpovedala približno 9.500 letov in tako ni mogla opravljati storitev za svoje potnike. Ker je Ryanair trdil, da zaprtje zračnega prostora ne pomeni "izrednih razmer" po Uredbi 261/2004, ampak "posebne izredne razmere", zaradi česar je družba oproščena tako obveznosti plačila odškodnine kot tudi obveznosti oskrbe po Uredbi (zlasti po njenem 5. členu), je pristojno sodišče Sodišču v predhodno odločanje predložilo naslednja vprašanja: ali zaprtje zračnega prostora zaradi izbruha ognjenika spada pod pojem "izredne razmere" ali pa pomeni razmere, ki presegajo "izredne razmere", ter ali mora biti v takem položaju obveznost oskrbe časovno in denarno omejena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Predkupna pravica zakonca v osebnem stečaju

mag. Miha Šlamberger, 12.2.2009

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Miha Šlamberger, mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 6/2009Osebni stečaj, ki se kot rešilna bilka prezadolženih fizičnih oseb uporablja od 1. oktobra lani, zahteva od stečajnih upraviteljev veliko več natančnosti in pozornosti pri izvedbi kot pa klasičen stečaj nad pravno osebo. Razlog je v tem, da je pri fizičnih osebah dejavnik zasebnosti precej močnejši,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Spremembe hipoteke

mag. Miha Šlamberger, 15.2.2007

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 6/2007V praksi je čedalje več zemljiškoknjižnih predlogov za vpis spremembe podatkov pri terjatvi, zavarovani s hipoteko v zemljiško knjigo. Na to temo je bil 24. avgusta 2006 v Pravni praksi1 objavljen članek, v katerem sta avtorja po našem razumevanju zavzela stališče, da se lahko pri terjatvi, zavarova...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Zaznamba izvršbe

mag. Miha Šlamberger, 15.2.2007

Civilni sodni postopki, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 6/2007V zemljiški knjigi je vpisana zaznamba izvršbe in vknjižena hipoteka po sklepu o izvršbi, vse v skladu s 87. členom ZZK-1. Izvršilni postopek se zaradi neuspešne tretje javne dražbe ustavi. V skladu s četrtim odstavkom 194. člena ZIZ ostaneta zaznamba izvršbe in hipoteka vpisani v zemljiški knjig...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

Preračun presežka ur ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi

dr. Martina Šetinc-Tekavc, 17.2.2005

Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2005Pogodba o zaposlitvi je prenehala veljati zaradi smrti delavca. Na dan prenehanja pogodbe o zaposlitvi je imel delavec 500 ur presežka, ki bi jih v primeru nadaljevanja delovnega razmerja izkoristil kot proste ure. Delavčeva vdova zahteva od delodajalca, da obračuna te presežne ure kot nadure. * Al...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

Sporazum o nižji odpravnini od zakonsko določene

dr. Martina Šetinc-Tekavc, 17.2.2005

Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2005Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov na podlagi 88. člena ZDR. Delavec in delodajalec sta se v pisnem sporazumu dogovorila za nižjo odpravnino, kot je določena v 109. členu ZDR.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄6

Kontinuiteta zaposlitve in odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi

dr. Martina Šetinc-Tekavc, 17.2.2005

Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2005Od 1. 10. 1990 do 31. 8. 1999 je bila delavka zaposlena pri delodajalcu A. Na lastno željo se je s 1. 9. 1999 zaposlila pri delodajalcu B. Na prigovarjanje delodajalca A, naj se vrne, je z 12. 9. 1999 pri delodajalcu B prekinila delovno razmerje in se 13. 9. 1999 ponovno zaposlila pri delodajalcu A....
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄6

Trajna nesposobnost za delo

Martina Šetinc-Tekavc, 12.2.2004

Obligacije

Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2004Delodajalec želi v skladu z novim ZDR urediti položaj delavca, za katerega je pooblaščeni zdravnik na usmerjenem obdobnem pregledu ugotovil, da za svoje delo trajno ni sposoben in priporočil drugo delovno mesto, ki pa je manj plačano od sedanjega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄6

Ravnanje naročnika z eno (pravilno) ponudbo

Igor Šoltes, 14.2.2002

Obligacije

Igor Šoltes, Pravna praksa, 6/2002Urad za javna naročila je prejel zaprosilo za mnenje naročnika, ki je javno naročilo za izbiro izvajalca za izgradnjo deponije oblikoval v tri sklope. Za dva sklopa je naročnik prejel po eno pravilno ponudbo, za en sklop pa ni prejel nobene pravilne ponudbe. Naročnik želi oddati javno naročilo po po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄6

Položaj in vloga Evropskih svetov delavcev

dr. Zvonka Šarman, 22.2.2001

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Zvonka Šarman, Pravna praksa, 6/2001Evropski svet delavcev (ESD) je tipična institucija za zastopanje interesov zaposlenih v posameznih podružnicah multinacionalk. Njeni temelji so dani s posebnim aktom o ESD, znanim pod imenom Direktiva 94/95 EC in ima status obvezne pravne norme za vse države članice EU. Nasploh štejejo te direktive...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄6

Približevanje članstvu v Evropski uniji in ustava

Borut Šinkovec, 25.2.1999

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Borut Šinkovec, Pravna praksa, 6/1999Krog rumenih zvezd na plavi podlagi. Od plebiscitnih časov sem države, politike, stroke in zlasti državne uprave ni toliko zaposlovala ena tema, ki je tudi, poleg osamosvojitve, projekt stoletja: včlanitev v Evropsko unijo. Cela državna uprava je vključena in angažirana, zlasti na ravni ministrstev ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄6

Davčno pravo (I)

mag. Bojan Škof, 21.3.1996

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Bojan Škof, Pravna praksa, 6/1996Pri prehodu na tržno gospodarstvo v vzhodni Evropi se je v vseh nekdanjih socialističnih državah začel proces obsežnih davčnih reform. Razlogov za to je več: v prvi vrsti že preoblikovanje državnih podjetij v zasebna zahteva nov, učinkovitejši sistem obdavčenja; po drugi strani pa glede na trend odp...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄6

Načelo enakosti (V)

dr. Lovro Šturm, 21.3.1996

Človekove pravice

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 6/1996Klasična britanska ustavna doktrina načelo enakosti izvaja iz načela vladavine prava (Rule of Law), kakor jo je leta 1885 definiral Albert Dicey v svojem klasičnem delu - An Introduction to the Study of the Law of the Constitution. Vladavina prava preprečuje arbitrarnost, zato mora biti pri izvrševa...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2020(3) 2016(1) 2015(1) 2013(2)
2009(1) 2007(2) 2005(3) 2004(1)
2002(1) 2001(1) 1999(1) 1996(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov