O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

10 let Lizbonske pogodbe - pogled v prihodnost

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Nova univerza je 12. decembra na Mestnem trgu v Ljubljani organizirala drugi Akademski forum v obeležitev 10. obletnice uveljavitve Lizbonske pogodbe. Akademski forum je potekal v okviru raziskovalnega projekta na temo "Integralna teorija prihodnosti EU". Na forumu so ocenili močnejše in šibke plati pogodbe ter naslovili njeno sposobnost odzivanja na aktualne izzive EU. Na okrogli mizi so razpravljali o preteklosti in začetni problematiki uskladitve in sprejema pogodbe, sledil je pogovor o trenutnem stanju, na koncu pa neizogibno vprašanje o prihodnosti pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Za nerazglašene oporoke doslej 700.000 evrov odškodnin, odgovornih ni

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Dedovanje

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Pred štirimi leti je 44 okrajnih sodišč našlo skupaj založenih 945 oporok, ki nikoli niso bile razglašene. Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici so namreč v začetku leta 2016 odkrili oporoko, ki jo je sodišču zaupal oporočitelj, a je sodišče po njegovi smrti ni razglasilo in zato dediči niso dedovali po oporočni volji. Oškodovanci lahko sprožijo odškodninski zahtevek zoper sodišče oz. državo, ker je do založitve oporok prišlo po krivdi sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Spremembe davčne zakonodaje v letu 2018

Guštin Irena, Medle Irma, Istenič Petra, Rupnik Tadeja, 15.2.2018

Davki občanov in dohodnina, Davek od dohodka pravnih oseb

mag. Irena Guštin, Irma Medle, mag. Petra Istenič, mag. Tadeja Rupnik, Pravna praksa, 6/2018Državni zbor je 28. novembra 2017 potrdil paket davčnih zakonov. Sveženj obsega novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) in Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Predlagane rešitve "gredo v smeri nadaljnjega prestrukturiranja davčnih bremen, izboljšanja učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjševanja administrativnih bremen".
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄6

Isti odgovor na deset vprašanj

dr. Ciril Ribičič, 16.2.2017

JAVNO OBVEŠČANJE

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 6/2017Vlada in Ministrstvo za kulturo poudarjata pomen spodbujanja ustvarjalnosti avtorjev in izvajalcev slovenske zabavne glasbe, da ne bi utonili v poplavi najbolj uspešne svetovne produkcije. Pri tem sta si zamislila spodbujanje, ki od države terja čim manj truda in sredstev. Kateri je torej tisti način populariziranja slovenske zabavne glasbe, ki Vlade in proračuna ne stane nič?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Insolvenčni dnevi na prepihu

Tjaša Radinja, 12.2.2015

Civilni sodni postopki

Tjaša Radinja, Pravna praksa, 6/2015Lani nas je pretreslo veliko meteoroloških pojavov, od paralizirajočega žleda do gromkih neurij, aktivnost pri spreminjanju insolvenčne zakonodaje v tem obdobju pa bi lahko primerjali s popolno bonaco. Morda je prav enoletno obdobje brez kakršnekoli spremembe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pripomoglo k temu, da so bile razprave na 8. dnevih insolvenčnega prava, ki so v organizaciji Planeta GV potekali 5. in 6. februarja v Portorožu, usmerjene pretežno v prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Negativna obrestna mera v kreditnih pogodbah

mag. Rok Rozman, 12.2.2015

Obresti in obrestna mera

mag. Rok Rozman, Pravna praksa, 6/2015Kreditne pogodbe, s katerimi se srečujemo v domačem poslovnem okolju, običajno vključujejo variabilno obrestno mero, ki se navezuje na referenčno obrestno mero Euribor ali Libor. Obe sta bili v preteklosti vedno pozitivni, zato kreditne pogodbe praviloma ne predvidevajo možnosti negativne vrednosti izbrane referenčne obrestne mere, ki se nakazuje v zadnjem obdobju. Določb, ki bi izrecno urejale tak položaj, ne najdemo niti v veljavni zakonodaji. Zato se srečujemo s pravno praznino, ki jo lahko povzamemo v naslednji vprašanji: 1. ali je obrestna mera v kreditni pogodbi lahko negativna in 2. ali negativna vrednost referenčne obrestne mere kot sestavina variabilne obrestne mere v kreditni pogodbi lahko zmanjšuje realno obrestno mero (fiksni pribitek)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Človek z grandioznim občutkom za lastno pomembnost

dr. Vesna Bergant Rakočević, 14.2.2013

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 6/2013Ste koga v naslovu prepoznali? Ste na koga morda vsaj takole na hitro pomislili? Ne verjamem sicer, da imamo v mislih istega, ampak nekatere vzporednice so verjetno vedno možne. Pred slabim letom se je pred enim od britanskih sodišč (Bristol Cr
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Je policija prekrškovni organ v postopkih o prekrških po Zakonu o orožju?

Maja Rihtaršič, 12.2.2009

Prekrški

Maja Rihtaršič, Maja Rihtaršič, Pravna praksa, 6/2009V postopkih zaradi prekrškov odločajo sodišča in prekrškovni organi. Slednji v primerih, ko hitri postopek ni dovoljen, sprožijo uvedbo rednega sodnega postopka z vložitvijo obdolžilnega predloga pri pristojnem okrajnem sodišču. Prekrškovni organi so po Zakonu o prekrških (ZP-1)1 tisti upravni in dr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄6

Ich habe fertig

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 15.2.2007

Drugo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 6/2007Gre za nemški pregovor anekdotičnega izvora. Ko je leta 1998 popularni italijanski nogometni strokovnjak Giovanni Trapattoni ogorčeno zapustil mesto trenerja münchenskega Bayerna, je v TV-kamere vzkliknil te tri nemške besede, ki do tedaj v taki zvezi niso pomenile nič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄6

48. kongres Svetovnega sodniškega združenja

Janja Roblek, 16.2.2006

Sodišča

Janja Roblek, Pravna praksa, 6/2006Redni letni – tokrat že 48. kongres Svetovnega sodniškega združenja je bil med 19. in 24. novembrom lani Montevideu, v glavnem mestu Urugvaja. Delo kongresa je teklo v štirih študijskih skupinah; vodstva delovnih skupin še pred kongresom na vnaprej določeno temo pripravijo vprašalnike, na katere sod...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄6

Delovni spori po novem ZDR(*1)

Ivan Robnik, 12.2.2004

Delovna razmerja

Ivan Robnik, Pravna praksa, 6/2004I. Uvod 1. Pomen zahtevka v delovnem sporu 2. Oblikovanja (formulacija) zahtevka II. Tipični spori o prenehanju pogodbe o zaposlitvi 1. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca Odškodninska odgovornost Nezakonitost odpovedi Rok za podajo odpovedi Obveznost ponudbe nove pogodbe 2. D...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄6

Ustava in javnost

dr. Ciril Ribičič, 14.2.2002

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 6/2002"Ponovno je treba poudariti, da vladajoča oligarhija v preteklosti ni bila kaj dosti naklonjena tem spremembam, posebno tistim, ki naj bi prišle s strani ljudstva. Saj oblasti taka ustava čisto ustreza ... Dobro je, da se javnost zanima, kakšno ustavo imamo in kakšno hočemo imeti." (Franc Godič v im...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄6

Športno pravo: Pravica do nastopa na olimpijskih igrah?

dr. Vesna Bergant-Rakočević, 14.2.2002

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 6/2002Vsakič, ko se bližajo olimpijske igre, me zaskrbi: le kakšna bo tokrat slovenska "afera", saj še niso minile igre, da se nebi kdo med našimi športniki počutil opeharjenega, še predeno so se začele! Govorim seveda o dejstvu, da Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS) na igre po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄6

Evropski sporazumi pred Evropskim sodiščem

Barbara Rous-Svete, 22.2.2001

Sodišča

Barbara Rous-Svete, Pravna praksa, 6/2001Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄6

Denacionalizacija: Pravica do pridobitve odškodnine od tuje države

mag. Mateja Likozar-Rogelj, 22.2.2001

Denacionalizacija in lastninjenje, Obligacije

mag. Mateja Likozar-Rogelj, Pravna praksa, 6/2001Omejitve za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca po 10/2 členu ZDen Pridobitev statusa upravičenca v postopku denacionalizacije je odvisna od kumulativne izpolnitve dveh pogojev. Premoženje je moralo biti določeni osebi podržavljeno po predpisih ali na način, ki ga zakon o denacio...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄6

Informacijski viri EU (13.del)

Jaka Repanšek, 25.2.1999

Elektronsko trgovanje in poslovanje

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 6/1999V nadaljevanju naše redne rubrike vam predstavljamo brezplačen vir veljavne zakonodaje v Evropski uniji, EUR-LEX. Koristil bo predvsem tistim uporabnikom, ki potrebujejo tekoče spremljati sprejeto zakonodajo v EU, ne potrebujejo pa celotne veljavne zakonodaje, ki jo vsebuje baza on-line Celex, ki sm...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄6

Prevajanje - zavajanje?

Jaka Repanšek, 25.2.1999

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 6/1999Če si orišemo slovensko pot v Evropsko unijo nekoliko drugače, si zamislimo dolgo cesto, ki ima določen začetek in cilj, nejasno pa predvsem dolžino poti, vozne razmere in nekatere prometne predpise na njej. Cesta je vijugasta, zaprek na njej je kar nekaj, predvsem pa bo pot potrebno še tlakovati. O...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄6

CELEX - tudi v Sloveniji

Jaka Repanšek, 2.4.1998

Elektronsko trgovanje in poslovanje

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 6/1998Celex, največja elektronska baza podatkov z zakonodajo Evropske unije, bo kmalu dostopna tudi v Sloveniji - prek interneta! Od svojih skromnih začetkov leta 1970, se je CELEX razvil v najbolj zanesljiv in splošno znan vir informacij za pravo Evropske unije. V letu 1997 je bil postavljen na medmre...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄6

Pasivno legitimirana stranka, ko še ni delitvene bilance - med novimi občinami

Bogdana Žigon-Roth, 21.3.1996

Lokalna samouprava

Bogdana Žigon-Roth, Pravna praksa, 6/1996Občina je leta 1960 izdala odločbo o podržavljenju, ki jo je nato leta 1990 izrekla za nično. Ker zemljišč ni več mogoče vrniti v naravi, želi denacionalizacijski upravičenec uveljaviti pravico do odškodnine. Kdo je tožena stranka in ali je vrhovno sodišče v podobni zadevi že odločalo? Občina, ki...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄6

Kaznivo dejanje genocida: opredelitev v 373/II. členu KZRS v nasprotju z ustavo?

Karel Rajniš, 21.3.1996

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

Karel Rajniš, Pravna praksa, 6/1996Kaznivo dejanje genocida je kaznivo dejanje mednarodnega kazenskega prava in kot tako mednarodno kazensko-pravno določeno. Nastanek tega kaznivega dejanja datira iz časov II. svetovne vojne. Sile Osi so med to vojno storile neštevilne in hude zločine, zato so zavezniki sklenili ne samo, da bodo zaht...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄6

Zakon o sodiščih in postopek zavarovanja

Mitja Radoševič, 30.3.1995

Sodišča

Mitja Radoševič, Pravna praksa, 6/1995Zakon o sodiščih (Ur. list RS, št.19/94 - v nadaljevanju ZS) je v 99. in 101. členu določil, v katerih zadevah so za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji pristojna okrajna, v katerih pa okrožna sodišča.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 6

Leto objave

2020(2) 2018(1) 2017(1) 2015(2)
2013(1) 2009(1) 2007(1) 2006(1)
2004(1) 2002(2) 2001(2) 1999(2)
1998(1) 1996(2) 1995(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov