Literatura

Stran 1 / 27 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 663)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄26	Od 17. do 30. junija Patricij Maček, 4.7.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 26/2019 Torek, 18. 6. Novela ZPDZC-1. Državni zbor je z 82 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Ta predvideva uradno ukinitev zaračunavanja nadomestil in provizij potrošnikom za brezgotovinska plačila vredn
Pravna praksa, 2019⁄26	35-urni delovnik dr. Anže Burger, 4.7.2019 Delovna razmerja
	dr. Anže Burger, Pravna praksa, 26/2019Poletno kolumno namenjam delu oziroma nedelu. Na letošnjih evropskih volitvah je ena od koalicijskih strank med svoje cilje zapisala tudi uvedbo 35-urnega delovnika. Utemeljila jo je s potrebo po spoprijemanju s hitrim tehnološkim napredkom in kot del politike zaposlovanja, saj naj bi "bistveno manjše število brezposelnih delavcev, strukturno prisiljenih v najbolj podplačana in izkoriščevalska delovna razmerja, privedlo tudi do višjih plač in boljših pogojev dela".
Pravna praksa, 2019⁄26	Nevarnost posega parlamentarne preiskave v uresničevanje načela delitve oblasti mag. Andrej Ferlinc, 4.7.2019 Državni zbor in državni svet
	mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 26/2019V zadnjih dneh so žive razprave (v nekaterih parlamentarnih telesih so že bili sprejeti sklepi) o možnosti parlamentarne preiskave zoper sodnike in tožilce, ki so odločali v zadevah, v katerih so bile obsojene ali oproščene vidne vplivne osebe ali pa so bili postopki zoper te osebe pravnomočno ustavljeni.1 Iz dosedanjih odzivov v medijih - in celo pri samih parlamentarcih - pa ni bilo videti spoznanja, da sploh ni pomembno, kdo so osebe, ki so zahtevale parlamentarno preiskavo, kdo so bili državni tožilci ali sodniki, ki so delovali v konkretnih postopkih, in kdo je bil (po lastnih trditvah) oškodovan.
Pravna praksa, 2019⁄26	Ustna obravnava ESČP v zadevi Slovenija proti Hrvaški Luka Vlačić, 4.7.2019 Varstvo človekovih pravic
	Luka Vlačić, Pravna praksa, 26/2019Dne 12. junija 2019 je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški (zadeva, št. 54155/16), v kateri zahtevek Slovenije za pravično odškodnino znaša 429,5 milijona evrov. Ustna obravnava je bila namenjena predstavitvi argumentov v zvezi s pristojnostjo ESČP in dopustnostjo meddržavne tožbe, v članku pa so na podlagi video posnetka predstavljeni nekateri izseki.
Pravna praksa, 2019⁄26	Kaj bo za nami - skrb za otroke s posebnimi potrebami mag. Gregor Velkaverh, 4.7.2019 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
	mag. Gregor Velkaverh, Pravna praksa, 26/2019Rotarijski klub Koper - Capodistria in Rotary club Muggia iz Milj sta 9. marca 2019 v prostorih Mladinskega letovišča in zdravilišča Debeli rtič organizirala posvet z naslovom "Kaj bo za nami - Dopo di noi". Zbrali so se predstavniki vlad, državnih organov, strokovnjaki in člani/predstavniki nevladnih organizacij, starši otrok s posebnimi potrebami in rotarijci iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Posvet je bil namenjen izmenjavi izkušenj in predstavitvi modelov urejanja skrbi za osebe s hudimi oblikami prizadetosti. V središču pozornosti je bilo vprašanje, kako urediti skrb za otroke, ki se rodijo s hudo prizadetostjo/posebnimi potrebami ali pa do te pride zaradi bolezni ali nezgode, po tem, ko ti otroci izgubijo starše.
Pravna praksa, 2019⁄26	Skupnost socialnih zavodov Slovenije Patricij Maček, 4.7.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 26/2019Tokrat se ustavimo pri spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki - kot lahko preberemo - že od leta 1967 združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih v Sloveniji ter kot strokovno združenje zastopa izvajalce, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo več kot 11.000 delavcev.
Pravna praksa, 2019⁄26	Pravni napovednik Patricij Maček, 4.7.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Pravna praksa, 26/2019Pravni napovednik
Pravna praksa, 2019⁄26	Posledice volitev v Evropski parlament 2019 dr. Drago Zajc, 4.7.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 26/2019Volitve v Evropski parlament so največji demokratični dogodek na svetu, če izvzamemo volitve v Indiji. Na volitvah maja 2019 je sodelovalo več kot 5.000 kandidatov na listah skoraj 400 strank iz 27 držav, ki so odločene ostati v EU, in tudi v eni državi, ki se želi posloviti. Volitve so se zgodile v času, ko EU ni več v ekspanziji in se pojavljajo dileme glede krepitve integracije, dominantne teme pa postajajo migracije in varnost. Volilna udeležba je bila v celoti boljša kot pred petimi leti - udeležilo se jih je 51 odstotkov vseh volivcev (na prejšnjih je bila udeležba 42-odstotna), kar kaže, da so se volivci zavedeli ranljivosti Evropske unije.
Pravna praksa, 2019⁄26	Vodja projekta po določbah Gradbenega zakona Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 4.7.2019 Gradbeništvo
	dr. Aleksij Mužina, Žiga Rejc, Pravna praksa, 26/2019Nedavno je časopis Finance v zvezi z zadevo Bežigrajski športni park poročal o tožbi pooblaščenega inženirja-vodje projekta, ki se je bil primoran iz te svoje vloge v projektu "umakniti" pooblaščenemu arhitektu zaradi zahteve Ministrstva za okolje in prostor (MOP). V naslednjih dneh je bilo objavljenih še več prispevkov v različnih časopisih, iz katerih lahko izluščimo pravno jedro problema: vprašanje razumevanja in tolmačenja 12. člena novega Gradbenega zakona (GZ) s strani upravnih organov oziroma MOP. To ga je namreč očitno tolmačilo tako, da pri gradnji stavb "pooblaščeni inženirji ne morejo biti več odgovorni vodje projektov, ampak so to lahko izključno arhitekti".
Pravna praksa, 2019⁄26	Normativni program Vlade RS Avtor ni naveden, 4.7.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Pravna praksa, 2019⁄26	Vsebina PP št.26/2019 Avtor ni naveden, 4.7.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/20193 UVODNIK dr. Radko Komadina Zdravništvo kot partner pri kreiranju zdravstvene zakonodaje 6-7 DELITEV OBLASTI mag. Andrej Ferlinc Nevarnost posega parlamentarne preiskave v uresničevanje načela delitve oblasti 8-9 GRADBENIŠTVO dr. Aleksij Mužina i
Pravna praksa, 2019⁄26	Z orumenelih listov ... Avtor ni naveden, 4.7.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019Z orumenelih listov ... Iz PP, št.2/87, 29. januar 1987, str. 14
Pravna praksa, 2019⁄26	Zdravništvo kot partner pri kreiranju zdravstvene zakonodaje dr. Radko Komadina, 4.7.2019 Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	dr. Radko Komadina, Pravna praksa, 26/2019Zadnja letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva (SZD) je obravnavala vpliv noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dela. S tem smo želeli javnost, predvsem pa oblikovalce zdravstvene politike opozoriti, da zadnje novele zakonov s področja zdravstva potrebujejo dopolnitve, ker ogrožajo varnost našega dela. Tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA), katerega polnopravni član je SZD, opozarja, da nacionalni zdravstveni sistemi ne prenesejo voluntarističnega organizacijskega pristopa in da naj bodo harmonizirani z mednarodnim okoljem.
Pravna praksa, 2019⁄26	Še o ekskluzivnosti pravice do trženja podobe olimpijcev Blaž Tomažin Bolcar, 4.7.2019 Šport in organizacije
	Blaž Tomažin-Bolcar, Pravna praksa, 26/2019V Pravni praksi št. 23 je dr. Tone Jagodic objavil odgovor na moj prispevek o t. i. "Pravilu 40" Mednarodnega olimpijskega komiteja. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dolgoletnega generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljevanju OKS), ki je do leta 2015 soustvarjal trženjski sistem slovenskega olimpizma, ki ga obravnavam v svojem članku. Ta podatek je pomemben, da lahko bralec presoja o objektivnosti njegovih navedb.
Pravna praksa, 2019⁄26	Pravni vidik ukrepov zoper mobing dr. Ines Grah, 4.7.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	dr. Ines Grah, Pravna praksa, 26/2019Zgodbe zaposlenih o nevzdržnih razmerah na delovnem mestu so številčne. Vzroki za trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing so lahko organizacijski, strukturni ali pa na individualni ravni izvirajo iz osebnosti povzročitelja. Vendar slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju ali slabe organizacije delovnega procesa ne moremo in ne smemo enačiti z mobingom. Mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Čeprav je opredelitev zelo široka, predvsem zato, da bi delavcem nudila kar najvišjo raven zaščite, pristojni organi in sodišče ne ugotovijo vsakič, da je bil zaposleni žrtev mobinga. Namen tega prispevka je skozi sodno prakso in odločitve sodišča predstaviti, kaj se šteje za mobing, kakšne so v postopku zahteve glede trditev in njegovega dokazovanja, kako visoke odškodnine so bile v določenih primerih dosojene, in predstaviti, katere pravne ukrepe žrtvam trpinčenja še nudi naš pravni sistem ter kako pogosto zaposleni ukrepajo zoper delodajalce.
Pravna praksa, 2019⁄26	Pravica bolnika z demenco do samostojnega odločanja o zdravljenju mag. Brina Felc, 4.7.2019 Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	mag. Brina Felc, Pravna praksa, 26/2019Vsi se zavedamo, da se mora tudi Slovenija pričeti aktivno ukvarjati z dejstvom, da se življenjska doba podaljšuje. To prinaša vedno več zdravstvenih problemov, med drugim tudi razširjeno pojavnost demence, ki prizadene celo družino. Društva, kot je v Sloveniji predvsem Spominčica, se trudijo za razvoj demenci prijazne družbe, v katero so osebe z demenco ne le sprejete, podprte, ampak tudi aktivno vključene. Ena od oblik vključenosti je tudi spoštovanje pravic bolnikov do informiranosti in odločanja o svojem zdravljenju.
Pravna praksa, 2019⁄26	Evropa Patricij Maček, 4.7.2019 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Patricij Maček, Pravna praksa, 26/2019 Torek, 18. 6. Nemške vinjete. Nemčija bi z uvedbo vinjetnega sistema kršila pravni red Evropske unije (EU), je presodilo Sodišče EU. Po zakonodajnem predlogu, ki je v celoti pripravljen, ne pa še uveljavljen, bi namreč nemški državljani celoten znesek vinjete dobili vrn
Pravna praksa, 2019⁄26	Sklanjanje prevzetih imen - težji primeri dr. Nataša Hribar, 4.7.2019 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2019Tema današnjega kotička je eno tistih vprašanj, ob katerem študenti kar zavijajo z očmi. Tudi sama sem, dokler sem bila v vlogi študentke, ko pa sem enkrat stala pred študenti in jim morala razložiti, kako in zakaj se kaj sklanja, nisem več zavijala z očmi, ampak sem se prav pošteno potila. A ko moraš neko snov nekomu razložiti, si ji prisiljen priti do dna, in odtlej ob sklanjanju prevzetih besed ne zavijam več z očmi, pa tudi potiti sem se že nehala.
Pravna praksa, 2019⁄26	Odpravnina delavcu, ki je bil pred odpovedjo na starševskem dopustu s skrajšanim delovnim časom Zoran Skubic, 4.7.2019 Delovna razmerja
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2019Demografska slika Slovenije in Unije že vrsto let izkazuje zaskrbljujoč trend - višanje deleža starejšega prebivalstva ter hkratni upad natalitete. Po drugi strani pa postaja trg dela vedno bolj - in ne manj - neizprosen tudi v odnosih delodajalcev do delavcev-staršev. A dan ima še vedno največ štiriindvajset ur, vrtci in šole pa so odprti kvečjemu do petih. Eden od ukrepov na ravni Unije, ki naj bi ta položaj za delovno aktivne starše vsaj malenkost omilil, je promocija koriščenja pravice do starševskega dopusta, pa četudi v obliki skrajšanega delovnika.
Pravna praksa, 2019⁄26	Dan odprtega znanja Tilen Zonta, 4.7.2019 Lastnina in druge stvarne pravice
	Tilen Zonta, Pravna praksa, 26/2019Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.
Pravna praksa, 2019⁄26	V noveli zakona veliko sprememb za KPK Urša Ravnikar Šurk, 4.7.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2019Sprememba Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prinaša spremembe pri imenovanju funkcionarjev, organizaciji dela komisije in prijavi premoženja zavezancev. Predlogu novele zakona nekateri nasprotujejo in opozarjajo, da ne zajema celotne problematike.
Pravna praksa, 2019⁄26	Izogibanje uporabi kolektivne pogodbe mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.7.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 26/2019Delodajalec je z "navadnim" delavcem sklenil t. i. individualno pogodbo o zaposlitvi, z namenom, da ga v razmerju z delavcem ne bi zavezovala kolektivna pogodba dejavnosti, saj določa, da ne velja za poslovodne delavce.
Pravna praksa, 2019⁄26	Kdaj bodo občinske ceste zares občinske? dr. Anita Napotnik, 4.7.2019 Urejanje prostora
	dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 26/2019Novi zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki je stopil v veljavo junija 2018, je uvedel možnost, da lahko tudi lastnik zemljišča predlaga svojo razlastitev. To pride v poštev, če javna cesta poteka po zasebnem zemljišču, občina pa tega zemljišča noče odkupiti.
Pravna praksa, 2019⁄26	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 4.7.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019 20. junij - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pravilih cestnega prometa. 21. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o enakih možnostih žensk in moških, - predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, - pr
Pravna praksa, 2019⁄26	Izjave Avtor ni naveden, 4.7.2019 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019 "Ni šlo za noben faux pas, temveč povsem natančno in strateško premišljeno odmerjen strel vodstvene strukture vrhovnega sodišča." (Izredni profesor na FDŠ dr. Matej Avbelj o odvratnem napadu na mariborsko sodnico, ki ga je "vodstvena struktura izrabila za grajanje s
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 27 \| Naslednja >>