O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 61)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Načelo formalne legalitete - izvršilni naslov na izpraznitev nepremičnine - solastnina

Avtor ni naveden, 4.7.2019

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2019V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga izselitev iz celotne nepremičnine; dolžnik ne more materialnopravni pravilnosti izvršilnega naslova ugovarjati v postopku, v katerem se odloča o njegovi izvršitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Dan odprtega znanja

Tilen Zonta, 4.7.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Zonta, Pravna praksa, 26/2019Na Dnevu odprtega znanja, ki sta ga 6. maja 2019 v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) organizirala Inštitut za intelektualno lastnino in zavod Danes je nov dan, so številni predavatelji delili svoje znanje o različnih vidikih odprtega znanja, tj. znanja, ki ga lahko vsakdo prosto uporablja, razširja in predeluje, ne da bi ga pri tem ovirale pravne, tehnološke ali družbene prepreke. Odprto znanje sestavljajo gradniki, kot so odprta kultura, odprta znanost, odprto izobraževanje, odprta strojna in programska oprema ter odprti podatki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Darilna pogodba - preklic darila - odpadla pravna odlaga - ničnost - prenovljena zakonodajna struktura - pravna mnenja sodišč z območja nekdanje SFRJ

Avtor ni naveden, 5.7.2018

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2018Sodišče druge stopnje je sicer tako kot pred njim sodišče prve stopnje svoje razloge naslonilo tudi na pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. decembra 1987. To mnenje je bilo sprejeto v času, ko je veljala še Ustava SRS in še ni veljal OZ. Vezano je torej na ustavnopravni in zakonski okvir, ki v času nastanka spornega razmerja ni več veljal. Ustava SRS iz leta 1974 zasebne lastnine ni niti omenjala, poudarjala je le družbeno lastnino kot eno od temeljev socialističnega družbenoekonomskega in političnega sistema (primerjaj njena Temeljna načela). Že ustavni amandma IX v Ustavi SRS pa je določil, da so družbena, zadružna in zasebna lastnina enakopravne (drugi odstavek 6. točke amandmaja IX, Ur. l. SRS, št. 32/89). Ustava RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I) pa je v 33. členu določila, da je zagotovljena tudi pravica do zasebne lastnine. V času nastanka spornega razmerja (razveze zakonske zveze med tožnico in tožencem v letu 2010) je tako kot ultima ratio prevladal koncept zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Na ta način se je spremenil ustavni lastninsko pravni režim, ki je vplival tudi na razlagalno pravno prizmo zakonskega prava. Spremenilo pa se je tudi zakonsko pravo samo. Ni več veljal ZOR temveč OZ. ZOR darilne pogodbe ni uredil, pravno praznino pa je sodna praksa napolnjevala v skladu z merilom iz Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo, torej tudi z uporabo pravnih pravil ODZ, ki so poznala preklic darila. S tem, ko je zakonodajalec v OZ za razliko od ZOR uredil razloge za preklic darila ter mednje ni vključil tudi primera odpadlosti pogodbene podlage iz načelnega pravnega mnenja, je tako izkazan tudi položaj prenovljene zakonodajne strukture.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Pravice in obveznosti pogodbenih strank pri organiziranem potovanju

mag. Matjaž Kovač, 5.7.2018

Obligacije

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 26/2018S pogodbo o organiziranju potovanja se organizator potovanja zavezuje, da bo potniku priskrbel skupek storitev, ki jih sestavljajo prevoz, bivanje in druge storitve, ki so z njima povezane, potnik pa se zavezuje, da bo organizatorju za to plačal skupno (pavšalno) ceno. Organizirano potovanje ni le kompleksna in nova ekonomska, temveč tudi pravna kategorija. Njegova vsebina je predvsem v intelektualnih dejanjih, ki tvorijo novo harmonično celoto, ki jo predstavlja potovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

The Pirate Bay in pravo EU: že golo upravljanje in dajanje na voljo platform za spletno izmenjavo varovanih del krši avtorsko pravico

Zoran Skubic, 6.7.2017

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2017"[...] datoteka, ki se izmenjuje v roju, je zaklad, odjemalec BitTorrent je ladja, datoteka .torrent je zemljevid, ki kaže, kje je zaklad skrit, The Pirate Bay (TPB) brezplačno ponuja zemljevide, sledilnik pa je stari modrec, s katerim se je treba posvetovati za razumevanje zemljevida." S to precej barvito metaforo avstralskega sodnika Cowdroya v zadevi Roadshow Films se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v zadevi. Pri tem pa je osnovna dilema precej jasna: ali spletne platforme, ki s pomočjo internetnega protokola BitTorrent omogočajo izmenjavo datotek med "soležniki" (tj. udeleženci oziroma "peers"), že s svojim obstojem a priori kršijo avtorsko pravico, pa čeprav se na njih neposredno sploh ne hranijo morebitno sporne vsebine? Odgovor drugega senata Sodišča (EU) pod predsedstvom našega sodnika prof. dr. Ilešiča je jasen: seveda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Pravočasnost tožbe, vložene na nepristojno sodišče

Sabina Kastelic, 3.7.2014

Civilni sodni postopki

Sabina Kastelic, Pravna praksa, 26/2014Vrhovno sodišče Republike Slovenije je nedavno obravnavalo vprašanje, ali je zastaralni rok varovan tudi z vložitvijo tožbe na nepristojno sodišče, čeprav tožba prispe na pristojno sodišče po poteku roka. Pri tem je moralo predvsem razrešiti nasprotje med 112. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja pravočasnost vloge in velja tako za procesne kot tudi za materialne roke, ter 365., 366. in 367. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki določajo, kdaj vložitev tožbe pretrga zastaranje. Vrhovno sodišče je v dveh sodnih odločbah (II Ips 183/2013 z dne 22. maja 2014 in VIII Ips 1/2014 z dne 19. maja 2014) zavzelo stališče, da je zastaranje pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na nepristojno sodišče, zato je tudi taka tožba pravočasna. Namen prispevka je predstaviti to stališče, pri tem pa prikazati tudi razlike med materialnimi in procesnimi roki na splošno in pri uporabi 112. člena ZPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Ali ima polnoletna in razsodna samska ženska pravico do izbire?

Katarina Rajgelj, 3.7.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 26/2014V Sloveniji postopke umetne oploditve ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB). Zakon, predvsem njegova novela, po kateri bi imele pravico do postopkov tudi samske ženske, je bil leta 2001 predmet številnih polemik. Glavni argument nasprotnikov je bil, da bi tako lahko dobile otroke tudi istospolno usmerjene ženske. Volivci so na referendumu predvideno novelo zavrnili. Marca lani je skupina 38 poslancev na Ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona v delu, ki določa, da so do postopkov upravičeni samo pari v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, samske ženske pa ne. Ustavno sodišče o zahtevi še ni odločilo, je pa že januarja lani zgolj iz formalnih razlogov zavrglo podobno pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in torej vsebinsko zakona sploh ni presojalo. V EU je na tem področju mogoče zaznati usmeritev k razširitvi tako upravičencev do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo kot tudi pravno priznanih oblik izvrševanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. To kažejo tudi najnovejše odločitve ustavnih sodišč posameznih držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Izvršba na menico

Avtor ni naveden, 3.7.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2014Šesti odstavek 45. člena, četrti odstavek 46. člena, drugi odstavek 138. člena ter drugi odstavek 150. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se razveljavijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - odstop zadeve pristojnemu sodišču - pretrganje zastaranja

Avtor ni naveden, 3.7.2014

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2014Zastaranje je pretrgano tudi z vložitvijo tožbe na nepristojno sodišče (365.-367. člen OZ), zato je tudi tožba, vložena na nepristojno sodišče pravočasna oziroma vložena pred potekom zastaralnega roka (deveti odstavek v zvezi s prvim odstavkom 112. člena ZPP), čeprav na pristojno sodišče prispe po poteku zastaralnega roka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Novosti ureditve stečaja zapuščine

dr. Nina Plavšak, 4.7.2013

Civilni sodni postopki, Dedovanje

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 26/2013Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E) je pri ureditvi stečaja zapuščine uveljavil nov institut, stečaj zapuščine brez dedičev, ki dopolnjuje tudi ureditev dedovanja v Zakonu o dedovanju (ZD).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Zavarovanje bodoče terjatve - izpraznjena hipoteka - zamenjava zavarovane terjatve

Avtor ni naveden, 5.7.2012

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2012V našem pravu ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve. Razlog je v učinkovanju načela akcesornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Prenehanje zastavne pravice s prenehanjem zavarovane terjatve v stečaju

Tilen Tacol, 5.7.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Tilen Tacol, Pravna praksa, 26/2012V PP, št. 22/2012, je dr. Nina Plavšak predstavila svoj pogled na zastavno načelo akcesornosti in njegove učinke na prenehanje zastavne pravice, zlasti hipoteke, zastavitelja za tuj dolg v zvezi začetkom, tekom in zaključkom postopkov zaradi insolventnosti glavnega dolžnika. Prispevek, ki je pred vami, je namenjen predstavitvi drugačnega pogleda na ključne vidike obravnavane tematike in razlagi, zakaj menim, da s sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki tudi v okoliščinah, ko je zoper dolžnika, ki je pravna oseba, uveden stečajni postopek, dosledno upošteva načelo akcesornosti zastavnega prava, kot ga pozna slovenski pravni red, ni prav nič narobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Sprememba sodbe sodišča prve stopnje - drugačna presoja ugotovljenih dejstev na seji pritožbenega senata

Avtor ni naveden, 7.7.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2011ZKP - peti odstavek 392. člena, prvi odstavek 394. člena KZ - 201. člen Sodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Razsojeno

Toni Tovornik, 7.7.2011

Obligacije

Toni Tovornik, Pravna praksa, 26/2011Splošna odškodninska odgovornost prevoznika in uporaba določil CMR Tožeča stranka je podala tožbeni zahtevek, v katerem je od toženca zahtevala plačilo zneska, ki ga je plačala svojemu zavarovancu, ki pa - kot je bilo ugotovljeno - ni bil udeležen v tristranem razmerju iz prevozne pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Laž

Tomaž Pavčnik, 7.7.2011

Civilni sodni postopki

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2011Kar sem videl, ni bilo ne prvič ne zadnjič. Na zaprta vrata razpravne dvorane se je z ušesom prislanjal moški in prisluškoval - domnevam - dokaznemu postopku. Bil je prepričan, da je sam s sabo, s svojim ušesom in lažnivo namero. Prav tako ni redek primer, ko ta ali oni odvetnik za omizjem odkrito razlaga, kako je pred obravnavo kot kak komponist usklajeval priče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi

Urška Klakočar-Zupančič, 7.7.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 26/2011V dosedanji praksi se je pokazalo, da Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki je bil sprejet 9. maja 2008, veljati pa je začel 24. maja 2008, ni doživel večjega uspeha. Vloženih je bilo sicer precej predlogov - na Okrajnem sodišču v Ljubljani do zdaj približno 317 - rešenih pa je bilo le 20, od tega samo eden vsebinsko, torej z vzpostavitvijo etažne lastnine. Kaj se je zgodilo, da zakon, katerega namen je bil zagotoviti pravno podlago za hitro in učinkovito vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskih stavbah, ureditev zemljiškoknjižnega stanja in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, v praksi ni zaživel oziroma je povzročil le zastoje, ki bi jih moral pravzaprav preprečevati? Kako se lotiti predlogov po ZVEtL in kako postopek, ki odpira mnoga vprašanja v praksi, sploh "pripeljati do konca"?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Zakonske zveze in partnerske skupnosti po Družinskem zakoniku

Bojana Zadravec, 7.7.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Bojana Zadravec, Pravna praksa, 26/2011Državni zbor je 16. junija 2011 sprejel Družinski zakonik (DZ). V delu, ki se nanaša na zakonske zveze in partnerske skupnosti, je zakonik slab. Namesto sodobnega in naprednega predpisa smo dobili zakon, ki ne ureja razmerij odraslih oseb nič manj diskriminatorno kot veljavna Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ter Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Družinski zakonik v luči diktature večine in ustavne demokracije

Neža Kogovšek-Šalamon, 7.7.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 26/2011Predstavljajmo si, da je referendumska nedelja. Poteka glasovanje o uveljavitvi Družinskega zakonika (DZ). Zbiranje podpisov je potekalo gladko, referendumska kampanja pa je bila burna; podnevi so potekale manifestacije pobudnikov za referendum, ponoči je tu in tam prišlo do napada na geje in lezbijke. Storilci so bili opogumljeni z razvnetim političnim diskurzom. Razbrali so, da opravljajo dobro delo. Javnomnenjske raziskave so spodbudne, saj kažejo, da bodo pobudniki na referendumu nedvomno uspeli. Seveda. V Sloveniji ima vendar oblast ljudstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Zavrženje nepopolne pritožbe in vnaprejšnje opozorilo

Avtor ni naveden, 1.7.2010

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Odškodninska odgovornost in pavšalna odškodnina

mag. Nataša Belopavlovič, 1.7.2010

Obligacije

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Prikrajšanje nujnega deleža - izplačilo nujnega deleža v denarju

Avtor ni naveden, 1.7.2010

Dedovanje

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Obvezna delitev stroškov za ogrevanje po dejanski porabi

Mirna Švarc, 1.7.2010

Lastnina in druge stvarne pravice

Mirna Švarc, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

ARS pri WIPO

Natali Gak, 1.7.2010

Obligacije

Natali Gak, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄26

Vročanje zunajsodnih pisanj zunaj sodnega postopka

Katarina Vatovec, 2.7.2009

Civilni sodni postopki, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Katarina Vatovec, Pravna praksa, 26/2009V zadevi Roda Golf & Beach Resort SL je imelo Sodišče ES tretjič1 pred seboj predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (Uredba).2 P...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄26

Pravno varstvo pravnega informacijskega sistema kot podatkovne baze

mag. Jure Levovnik, 2.7.2009

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Jure Levovnik, mag. Jure Levovnik, Pravna praksa, 26/2009Kljub znatnemu gospodarskemu pomenu komercialnih podatkovnih baz je njihovo pravno varstvo tako v praksi nacionalnih sodišč kot tudi Sodišča ES še razmeroma obrobna tema. Na to kaže tudi dejstvo, da je Sodišče ES o razlagi Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravn...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 26

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2017(1) 2014(4)
2013(1) 2012(2) 2011(6) 2010(5)
2009(3) 2008(4) 2007(6) 2006(8)
2005(1) 2003(2) 2002(4) 2000(3)
1999(5) 1993(2)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.3. CIVILNO PRAVO 2.3.1. Lastnina in druge stvarne pravice 2.3.2. Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori 2.3.3. Intelektualna lastnina 2.3.4. Obligacije 2.3.5. Zakonska zveza in družinska razmerja 2.3.6. Dedovanje 2.3.7. Civilni sodni postopki 2.3.8. Civilni kolizijski predpisi

Avtorji

AB C ĆČ D ĐE FG HIJ K L MNOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov