O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok za pritožbo zoper sodbo po ZPP-E: petnajst ali trideset dni?

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 18.1.2018

Civilni sodni postopki

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 2/2018Le nekaj mesecev po pričetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) so v praksi nastopile prve težave. Pojavilo se je namreč vprašanje, kako razlagati določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v povezavi z določitvijo pritožbenega roka in roka za odgovor na pritožbo (slednji je odvisen od prvega). Praksa prvostopenjskih sodišč je različna. Nekatera določajo petnajstdnevni, druga pa tridesetdnevni rok za pritožbo. Ker tako ravnanje ne škoduje le pravdnim strankam (posega v njihovo ustavno pravico do enakega varstva pravic in pravico do pravnega sredstva), temveč ogroža temelje ustavne ureditve (posega v načelo pravne varnosti in zaupanja državljanov v sodstvo), bi bilo na tem področju treba čim prej zagotoviti enotno sodno prakso oziroma doseči ustavnoskladno razlago omenjene določbe. V prispevku bom predstavila pogled na razloge, ki vodijo v različno tolmačenja zakonske norme, in razmišljala o tem, kako čim prej doseči enotno sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Sodna presoja primernosti tarif kolektivnih organizacij

dr. Eneja Drobež, 14.1.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 2/2016V članku želim na tipskih sporih med kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorskih in sorodnih pravic in uporabniki pokazati, da morajo sodišča presojati tudi primernost tarif kolektivnih organizacij, ne samo njihove veljavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Nova ruska zakonodaja v luči trenda neizvrševanja sodb ESČP

mag. Simona Drenik, 14.1.2016

Varstvo človekovih pravic

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 2/2016Neizvrševanje pravnomočnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je že dlje časa eno od pomembnejših vprašanj v razpravah o prihodnosti sodišča. Statistika o neizvršenih sodbah ESČP je namreč vse bolj zaskrbljujoča. V poročilu za leto 2014 največ neizvršenih sodb Odbor ministrov Sveta Evrope beleži za Italijo (več kot 2.600) ter Turčijo in Rusko federacijo (za vsako okoli 1.500), tudi slovenska statistika je s 302 beleženima še neizvršenima sodbama zaskrbljujoča. Ruska federacija (RF) pa je decembra lani še dodatno negativno presenetila z zakonom, ki omogoča ustavno sodno presojo skladnosti sodb ESČP z rusko Ustavo, in s tem želi legalizirati postopek za selektivno izvrševanje sodb ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Avtorsko delo kot evropski pravni standard

mag. Eneja Drobež, 15.1.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 2/2015Vprašanje, ali je neko delo avtorsko ali ne, je materialnopravno vprašanje. Pri pojmu avtorskega dela, kot ga v 5. členu opredeljuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), gre namreč za pravni standard. Pojem avtorsko delo pa se pojavlja tudi v nekaterih direktivah s področja avtorskega prava, tudi v Direktivi 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Različni mednarodnopravni postopki imenovanja sodnikov mednarodnih sodišč

mag. Simona Drenik, 15.1.2015

Sodišča

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 2/2015V zadnjih dveh desetletjih smo priča velikemu porastu (proliferaciji) mednarodnih sodišč, saj je na globalni in regionalnih ravneh ustanovljenih že več kot 30 mednarodnih sodišč. Zaradi preglednosti jih lahko razvrstimo v naslednje družine: globalna (meddržavna) sodišča, mednarodne (institucionalizirane) arbitraže, mednarodna kazenska sodišča, regionalna sodišča za človekove pravice, sodišča mednarodnih gospodarskih in integracijskih sporazumov, mednarodna upravna in druga sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄2

Zahtevek "navideznega" očeta za podajo informacij o biološkem očetu otroka

mag. Judita Dolžan, 19.1.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 2/2012XII ZR 136/09, 9. november 2011 Pristojni senat za družinske zadeve nemškega zveznega vrhovnega sodišča (Bundesgerichtshof - BGH) je odločil, da ima t. i. navidezni oče potem, ko je uspešno izpodbil svoje očetovstvo, pravico, da proti materi postavi zahtevek za podajo informacij o tem, kdo je
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄2

Pogojni odpust pri hišnem zaporu

Uroš Divjak, 21.1.2010

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Uroš Divjak, Pravna praksa, 2/2010Nova kazenska zakonodaja je v naš pravni red prinesla nov institut hišnega zapora. Po prvem letu uporabe novega Kazenskega zakonika se v zvezi z njim v praksi že pojavljajo prva vprašanja in dileme, ena od njih je možnost uporabe pogojnega odpusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄2

Sodne takse po ZST-1

Jože Dernovšek, 22.1.2009

Sodišča

Jože Dernovšek, Jože Dernovšek, Pravna praksa, 2/2009Novi Zakon o sodnih taksah (ZST-1)1 je začel veljati 1. oktobra 2008, vendar se za postopke, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka takse plačujejo po dosedanjem Zakonu o sodnih taksah (ZST) in po dosedanji tarifi (39. člen ZST-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄2

Rimsko pravo

Aljoša Dežman, 22.1.2009

Kultura in umetnost

Aljoša Dežman, Aljoša Dežman, Pravna praksa, 2/2009Nedavno je pri GV Založbi izšla knjiga Rimsko pravo (Ljubljana 2008, 1152 strani) avtorja dr. Janeza Kranjca, rednega profesorja na PF Univerze v Ljubljani in na PF Univerze v Mariboru. Izid te knjige je pomembna prelomnica v slovenski romanistiki, saj gre za prvo novejše sistemsko delo na področju ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄2

Nekatere kazenske sankcije v osnutku KZ-1

dr. Mitja Deisinger, 17.1.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Mitja Deisinger, Pravna praksa, 2/2008dr. pravnih znanosti, vrhovni sodnik - svetnik na Vrhovnem sodišču RS Ob osnutku novega Kazenskega zakonika (KZ-1) se je razvila široka javna razprava, ki poteka že tri mesece, torej dalj kot za druge zakone.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄2

Gospodarsko statusno pravo

Aljoša Dežman, 17.1.2008

Kultura in umetnost

Aljoša Dežman, Pravna praksa, 2/2008univ. dipl. pravnik, asistent na PF Univerze v Mariboru Pri ljubljanski založbi GV Planet je lani izšla knjiga Gospodarsko statusno pravo (704 strani) avtorjev dr. Boruta Bratine, dr. Dušana Jovanoviča, mag. Petra Podgorelca in mag. Andreje Primec. Gre za precej obsežno delo, ki z različnih z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄2

Še o reformi Ustavnega sodišča

mag. Matjaž Debelak, 18.1.2007

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 2/2007mag. pravnih znanosti, Urad za enake možnosti Strinjam se z mnenjem dr. Marka Pavlihe, ki ga je podal v prispevku O reformi ustavnega sodišča v PP, št. 48/2006, da je za celovito in ustrezno rešitev vprašanja preobremenjenosti Ustavnega sodišča RS potrebna sprememba 160. in 162. člena Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄2

Položaj prevzemnika ob prevzemu gospodarske družbe

Gregor Drnovšek, 18.1.2007

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Gregor Drnovšek, Pravna praksa, 2/2007univ. dipl. pravnik, Finančna skupina Probanke, d.d. Ali lahko prevzemnik pred objavo prevzemne namere pridobi več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic in v treh dneh objavi namero (in nato v desetih do 30 dneh ponudbo)? To pomembno vprašanje je postavil bralec PP na seminarju Novi zakon o p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄2

(Očitna) nekonsistentnost sodne prakse US RS

mag. Matjaž Dovžan, 19.1.2006

Ustavno sodišče, Tujci

mag. Matjaž Dovžan, Pravna praksa, 2/2006V nadaljevanju navajam kratek komentar odločbe US RS1, ki lahko korenito poseže v upravno sodno odločanje v azilnih postopkih. Naj mi bo oproščen rahlo predrzen diskurz in kritičen pogled na odločanje ustavnega sodišča, vendar se čutim dolžnega na to opozoriti. Res je, da azilni postopki v Sloveniji...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄2

Regres za letni dopust

mag. Tanja Dobrin, 23.1.1997

Kolektivne pogodbe

mag. Tanja Dobrin, Pravna praksa, 2/1997VPRAŠANJE: Delavka je v letu 1995 pridobila pravico do dopusta. V letu 1995 je delala le do 22. 3. 1995 in izrabila le en dan letnega dopusta, od tedaj dalje pa je ves čas v bolniškem staležu. Ali ima delavka pravico do regresa za letni dopust? ODGOVOR: Pravica do regeresa za letni dopust j...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄2

Odpoved pravici do ugovora - začetek odpovednega roka

mag. Tanja Dobrin, 23.1.1997

Delovna razmerja

mag. Tanja Dobrin, Pravna praksa, 2/1997VPRAŠANJE: Delavka je ob vročitvi sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega prenehanja potrebe po njenem delu na vročilnici napisala izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe in se podpisala. Kdaj je delavki začel teči šestmesečni odpovedni rok, od dneva vročitve sklepa ali kasnej...
Naslovnica
Pravna praksa, 1996⁄2

Zakonodajni referendum o odvzemu državljanstva

Slobodan Dujić, 25.1.1996

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Slobodan Dujić, Pravna praksa, 2/1996V PP (št. 19-20, 1995) mag. Miro Cerar podrobno razčlenjuje vprašanje vložitve zahteve državnega zbora ustavnemu sodišču, da le-to presodi ustavnost vsebine referendumske zahteve (če bo zbrano 40.000 podpisov volivcev v podporo referendumski pobudi) za odvzem državljanstva osebam, ki so državljanstv...
Naslovnica
Pravna praksa, 1995⁄2

Nekatere posebnosti investicijske družbe

mag. Danila Djokić, 26.1.1995

Skladi

mag. Danila Djokić, Pravna praksa, 2/1995V prispevku bodo prikazane nekatere posebnosti, s katerimi se srečujemo pri investicijski družbi kot delniški družbi, in sicer zlasti z vidika dejavnosti in naložbene politike te družbe.Opozorjeno bo na nekatere značilnosti v zvezi z delnicami investicijske družbe oz. pooblaščene investicijske družb...
Naslovnica
Pravna praksa, 1994⁄2

Tretjina nad polnim delovnim časom v drugi organizaciji

mag. Tanja Dobrin, 27.1.1994

Delovna razmerja

mag. Tanja Dobrin, Pravna praksa, 2/1994Vprašanje: Ali gre pri delu do ene tretjine polnega delovnega časa v drugi organizaciji, poleg že sklenjenega delovnega razmerja s polnim delovnim časom v določeni organizaciji, za delovno razmerje? Ustrezna služba za zaposlovanje namreč zavrača objavo potrebe po delavcu za takšno obliko dela.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 2

Leto objave

2018(1) 2016(2) 2015(2) 2012(1)
2010(1) 2009(2) 2008(2) 2007(2)
2006(1) 1997(2) 1996(1) 1995(1)
1994(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov